Na podlagi prvega odstavka 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje pri izdaji odločbe presoditi navedbe pritožbe, ki so bistvenega pomena za odločitev. Upoštevanje uporabe kriterijev za določitev presežnih delavcev iz za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe, je lahko bistveno za presojo zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je zato storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP, ker se do tožnikovih navedb o neuporabi kriterijev, podanih že v odgovoru na tožbo, ni opredelilo (oziroma je ponovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker se glede tega neutemeljeno ni opredelilo že sodišče prve stopnje).
razporeditev v plačilni razred - revizija - dovoljenost revizije - sporni predmet - zavrženje revizije - pravni interes
Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije glede odločitve o tistem delu tožbenega zahtevka, s katerim je v sporu uspela, obstoj tega interesa pa je ena od predpostavk za vložitev revizije.
Izdaja odločbe o razporeditvi v plačilni razred predstavlja odločitev o pravici tožeče stranke iz delovnega razmerja, v teh sporih pa je revizija glede na prvi odstavek 21. člena ZDSS vedno dovoljena.
Razvrstitev v plačilni razred lahko temelji le na predhodni dokončni razporeditvi delavca na določeno delovno mesto.
Večina revizijskih navedb je, čeprav preko uveljavljanja bistvenih kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, usmerjenih v izpodbijanje dokazne ocene sodišča. Ker gre za nedovoljen revizijski razlog, jih ni bilo mogoče upoštevati.
Razlogi izpodbijane sodbe kažejo, da je pritožbeno sodišče korektno opravilo preizkus pravilnosti ugotovitve vseh štirih elementov odškodninske odgovornosti. Iz razlogov namreč jasno izhaja, katera stališča sodišča prve stopnje je toženec izpodbijal, jasni pa so tudi odgovori pritožbenega sodišča na njegovo kritiko.
Zavarovanje za primer brezposelnosti je po definiciji 3. odstavka 1. člena ZZZPB šteti za sui generis zavarovanje. Zavarovanec lahko pravice iz tega zavarovanja pridobi samo v primeru, ko zavarovalnega primera ni povzročil sam.
V skladu z določbo 15. alinee 1. odstavka 19. člena ZZZPB, ki določa, da pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca, če ne uveljavlja varstva pravic pri delodajalcu ali ne zahteva sodnega varstva v skladu z zakonom, je sodišče glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnica sklepa o prenehanju ni izpodbijala niti pri delodajalcu niti pred sodiščem, ugotavljalo tudi (ne)zakonitost prenehanja delovnega razmerja.
Na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ je tožena stranka prevzela obveznost iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. oktobru 1991 ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja.
Predmet revizijskega preizkusa je omejen na pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje, argumente, ki naj bi utemeljili revizijo, pa mora stranka navesti jasno in določno. V reviziji zgolj posplošenega sklicevanja na navedbe, ki jih je tožeča stranka podala v postopku na prvi stopnji, pri odločanju o utemeljenosti tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče upoštevati.
Ker pri tožeči stranki v relevantnem obdobju ni bila podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč zmanjšana delovna zmožnost, sodišče zaradi neizpolnjevanja pogoja iz prve alinee 34. člena ZPIZ utemeljeno ni ugodilo njenemu zahtevku za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
prevzem podružnice - prevzem na delo k drugem delodajalcu - naziv delovnega mesta - plačilo odpravnine
Ker je bilo tožniku pri drugem delodajalcu, h kateremu je bil prevzet na delo, zagotovljeno vsebinsko enako delovno mesto, kot ga je zasedal na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki, ni šlo za razrešitev tožnika s funkcije direktorja podružnice s strani tožene stranke in razporeditev na drugo delovno mesto. Bistvo dogovora o plačilu odpravnine je bilo varovanje tožnikovega položaja vodje samostojne enote. Ta položaj je bil tožniku tudi pri novemu delodajalcu zagotovljen, zato tožnik ni bil upravičen do plačila odpravnine.
vdovska pokojnina - pogoji na strani umrlega zavarovanca - pravica do izbire pokojnine
Tožničin mož je pridobil starostno pokojnino pri tujem nosilcu zavarovanja, zato na njegovi strani ni izpolnjen pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 89, 89/2, 115, 115/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS člen 39.
učitelj - vrnitev na delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - število dijakov - neutemeljeni odpovedni razlogi - vložitev tožbe - starši
Ker je tožena stranka predhodno ugotovila nepotrebnost določenega števila delavcev na delovnem mestu učitelja praktičnega pouka tekstila, je po vrnitvi tožnice v delovno razmerje na podlagi pravnomočne sodne odločbe v istem šolskem letu (na podlagi istih podatkov o številu in strukturi dijakov ob sprejemu prejšnjega programa) utemeljeno ugotovila, da nima potreb po opravljanju tega dela za enega od delavcev.
Mnenje invalidske komisije v sodnem postopku nima narave izvedeniškega mnenja neodvisnega izvedenca, ki ga v sodnem postopku pridobi sodišče. Glede na opredelitve dela invalidskih komisij, kot izvedenskih organov tožene stranke, v 261. členu ZPIZ-1, pa se lahko njihovim mnenjem v sodnem postopku prizna vsaj status javne listine iz 224. člena ZPP.
starostna pokojnina – odmera pokojnine za nazaj – odločba Ustavnega sodišča – odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Do odmere pokojnine za nazaj bi bil tožnik upravičen le v primeru, če do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o pravici še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Ker pa je do pravnomočne odločitve prišlo že dalj časa pred (interpretativno) odločbo Ustavnega sodišča, je tožena stranka morala upoštevati 4. točko odločbe in novo pokojnino odmeriti šele od 1.11.2003 – od prvega dne naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Protipravnosti ravnanja tožene stranke (javnega zavoda), ki je nosilka in izvajalka obveznega zavarovanja, ni mogoče enačiti z razlogi odločitve oziroma s samo odločitvijo Ustavnega sodišča o ustavno-skladni razlagi neke zakonske določbe, ki jo je tožena stranka pred odločbo Ustavnega sodišča razlagala in uporabljala drugače. Posebej še, ker takšna interpretacija ni bila očitno nepravilna in jo je v sodni presoji potrdilo tudi sodišče.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 99, 100.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. SKPgd člen 17.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Samo če gre za večje število delavcev po prvem in drugem odstavku 96. člena ZDR, je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru so seznam presežnih delavcev in kriteriji za njihovo določitev sestavni del programa (99. in 100. člen ZDR). Če pa ne gre za večje število delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste. V takem primeru ni potrebno izdelati posebnega programa in v primeru ukinitve delovnih mest, ki ima za posledico prenehanje potreb po delu vseh delavcev na takih delovnih mestih, tudi ni ne potrebe ne obveznosti po uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev.
Sodišče mora v sklepu o odreditvi pripora obrazložiti utemeljen sum v smeri obdolžencu očitanega kaznivega dejanja tudi z oceno vsebine zbranih podatkov in dokazov, ne more pa se spuščati v oceno verodostojnosti obdolženčevega zagovora in izvedenih dokazov, ker je ta pridržana odločanju po izvedeni glavni obravnavi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev - hipni naklep - odločba o kazenski sankciji
Ko sodišče odloča o dokaznih predlogih, ne sprejema njihove vnaprejšnje dokazne ocene, temveč le presoja, ali imajo predlagani dokazi ob že izvedenih takšno dokazno vrednost, da bi lahko odločilno vplivali na ugotavljanje pravno relevantnih dejstev.
enotno dovoljenje za gradnjo - ničnost - čistilna naprava - razvrednotenje okolja - odškodnina - nadomestilo - pravna podlaga
Poročilo o vplivih na okolje je podlaga za določitev upravičencev do odškodnine za razvrednotenje okolja; če v že začetih postopkih investitor ne privoli v presojo vplivov po določbah ZVO, pristojni organ od njega ne more zahtevati predložitev poročila, niti izdano dovoljenje ni nično, če mu ni priložen dokaz iz 3. odstavka 78. člena ZVO.
Med nedovoljeno razpolaganje strank v pomenu drugega odstavka 3. člena ZPP je šteti tudi toženčevo pasivnost, ki (lahko) povzroči izdajo zamudne sodbe.
ZOR člen 51, 1065, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071.ZM člen 16, 24, 25, 27, 47.
menica - bianco menica - trasirana menica
Toženec, ki je v imenu podjetja sodeloval pri izdaji bianco menice, je banki podpisal pooblastilo in tožnico pooblastil, da jo pozneje izpolni (16. člen ZM). Poleg tega se je podpisal še na licu menice in sicer na levi strani počez. To stori oseba, ki jo je trasant pozval, naj plača določen menični znesek, kar po prvem odstavku 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti, kar pomeni, da imetnik od njega lahko zahteva plačilo glavnice, obresti in morebitne stroške protesta (27. in 47. člen ZM). S tem ko trasat akceptira menico, postane glavni dolžnik, ki ni dolžnik iz temeljnega posla. Trasat mora plačati menični dolg, čeprav ni prejel od trasanta nobene protivrednosti.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek izvršilnega postopka
Za določitev krajevne pristojnosti sodišča so odločilne določbe ZIZ, ki so veljale v času začetka izvršilnega postopka, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo.
Upnik je predlog za izvršbo na premičnine na podlagi verodostojne listine vložil pred uveljavitvijo ZIZ-E, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik prebivališče.