Vračilo trošarine na podlagi 93. člena ZTro-1 predstavlja ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.

Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.

Osebni pogovori z obdolžencem so tudi po presoji sodišča pomembni za to, da lahko odvetnik pripravi ustrezen zagovor oziroma ukrepe za obrambo obdolženca. Če lahko odvetnik dela le na tak način, stranka pa vztraja, da bo komunicirala z njim izključno po telefonu in s pomočjo elektronskih medijev, ni mogoče zgraditi odnosa, ki bi temeljil na zaupanju, ki pa je bistveno za mandatno razmerje med odvetnikom in stranko.

Toženka bi morala pojasniti, zakaj šteje, da tožnica, katere odvetnik je bil razrešen na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ne more (več) izbrati odvetnika, ampak ji ga postavi organ za BPP iz seznama Odvetniške zbornice Slovenije, kot tudi zaradi katerih razlogov je v obravnavani zadevi dopustno odstopiti od citirane določbe 6. člena EKČP. Ker tega ni storila, sodišče odločitve, vsebovane v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, ne more preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka.