inšpekcijski ukrep - občinska cesta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi pravilno uporabil določila ZCes-1, ki so veljala v trenutku izdaje izpodbijanega akta (dne 8. 3. 2018). Z dnem uveljavitve ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011, je prenehal veljati ZJC. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, na podlagi katere so posegi v varovalni pas občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste.
ZBPP člen 14, 14/1. DZ člen 4, 4/1. ZUP člen 9, 140, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preživnina - dodelitev otroka - družinski član prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku
Toženka tožnika ni pozvala, naj dokaže, komu je bil zaupan v vzgojo in varstvo mladoletni sin. Posledično pravno relevantnega dejstva, komu je bil ob razvezi zakonske zveze zaupan v vzgojo in varstvo B.B., sploh ni ugotavljala, ampak je ugotavljala zgolj to, kje ima kdo prijavljeno prebivališče.
Tudi zaključek, da tožnik ne živi z zunajzakonsko partnerico, temelji izključno na podatkih centralnega registra o tem, kje sta stalno prijavljena A.A. in kje tožnik. Vendar niti iz citiranega zakonskega določila, niti iz 4. člena DZ ne izhaja pravilo, da prijava stalnega prebivališča oziroma bivališča na istem naslovu dokazuje obstoj zunajzakonske skupnosti oziroma da jo na različnih naslovih prijavljeno stalno prebivališče izključuje.
Po naravi stvari in po določbah DZ je jasno, da preživnino plačuje tisti od staršev, kateremu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo. Zato bi morala toženka glede na že citirano določbo drugega odstavka 140. člena ZUP tožnika pozvati, naj dokaže, kakšno preživnino je v relevantnem obdobju izplačal preživninskemu upravičencu, saj je od te okoliščine odvisna višina tožnikovega dohodka.
Zgolj sprememba prebivališča v centralnem registru prebivalstva po že citirani določbi ZUJPS nima vpliva na to, ali se mladoletni otrok upošteva kot družinski član oseb, ki so prijavljene na istem naslovu.
davek od dohodkov pravnih oseb - transferne cene - prikrito izplačilo dobička
Po presoji sodišča so v danem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za opredelitev dohodka kot prikritega izplačila dobička. Pri tem se namreč upoštevajo ne le izplačila v obliki denarnih vrednosti, nadomestil, odpusta dolga ali ugodnejših pogojev posla, marveč vsaka ekonomska korist, do katere lahko pride takšna oseba na podlagi razmerij povezanosti, do katere ob delovanju tržnih razmer sicer ne bi prišla.
Na podlagi prvega odstavka 383.a člena ZDavP-2 (uveljavljanje neodtegnitve davka in vračila odtegnjenega davka v skladu s 70. členom ZDDPO) “plačnik davka ne odtegne davka v skladu s tretjim in petim odstavkom 70. člena ZDDPO-2, če mu nerezident iz tretjega ali petega odstavka 70. člena ZDDPO-2 izroči izjavo, da izpolnjuje pogoje iz tretjega ali petega odstavka 70. člena DDPO-2. K izjavi mora biti priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila.” Takšne izjave po presoji sodišča v danem primeru tožnik finančnemu organu ni predložil. Predložena izjava ... družbe A. v angleškem jeziku po presoji sodišča ni ustrezna. Poleg navedenega mora biti k izjavi priloženo dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila, česar pa izjava ... družbe A. v angleškem jeziku ni vsebovala.
ZBPP člen 30, 30/1, 30/2, 30/9, 30/10. ZUP člen 9, 140 ,146, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca - postavitev drugega odvetnika - bistvena kršitev določb postopka
Osebni pogovori z obdolžencem so tudi po presoji sodišča pomembni za to, da lahko odvetnik pripravi ustrezen zagovor oziroma ukrepe za obrambo obdolženca. Če lahko odvetnik dela le na tak način, stranka pa vztraja, da bo komunicirala z njim izključno po telefonu in s pomočjo elektronskih medijev, ni mogoče zgraditi odnosa, ki bi temeljil na zaupanju, ki pa je bistveno za mandatno razmerje med odvetnikom in stranko.
Toženka bi morala pojasniti, zakaj šteje, da tožnica, katere odvetnik je bil razrešen na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ne more (več) izbrati odvetnika, ampak ji ga postavi organ za BPP iz seznama Odvetniške zbornice Slovenije, kot tudi zaradi katerih razlogov je v obravnavani zadevi dopustno odstopiti od citirane določbe 6. člena EKČP. Ker tega ni storila, sodišče odločitve, vsebovane v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, ne more preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka.
Tudi odvetnika, ki opravlja odvetništvo kot svoboden poklic, je treba pri odmeri sodne takse obravnavati enako kot osebo, ki je v 11. členu ZST-1 opredeljena kot samostojni podjetnik posameznik. Iz določbe 11. člena ZST-1 namreč izhaja, da so do oprostitve sodne takse v celoti upravičene zgolj fizične osebe, ne pa tudi pravne osebe in posamezniki v postopkih v zvezi njihovo dejavnostjo. Sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da kot odvetnik, ki po definiciji, kot izhaja iz Zakona o odvetništvu (ZOdv), opravlja svoboden poklic in po definiciji kot izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ni samostojni podjetnik, vendar pa v zvezi s tem ugotavlja, da za uporabo določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 ni relevantna definicija samostojnega podjetnika, ampak je relevantno predvsem dejstvo ali gre za odločanje o oprostitvi sodne takse v zvezi s postopkom v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti posameznika, ali v zvezi s postopkom, ki ni v povezavi s posameznikovo pridobitno dejavnostjo. Dodaten argument, da je tudi odvetnik v zvezi z opravljanjem odvetniške dejavnosti podvržen določbi četrtega odstavka 11. člena ZST-1, je tudi v bistveni podobnosti statusa odvetnika in statusa samostojnega podjetnika.
Določba 1. točke 10. člena Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov dopušča ponovno uporabo zemeljskega izkopa za potrebe gradnje brez pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, če so izpolnjeni vsi v njej določeni pogoji. Tožena stranka pa okoliščine glede vprašanja, ali je zadevno območje gradbišče ali ne, ni v zadostni meri raziskala in svoje odločitve v tem delu tudi ni obrazložila tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Trditev, da predmetno območje ni območje gradbišča, je namreč utemeljila le s tem, da ni označeno z nobeno oznako, da gre za gradbišče. Sodišče meni, da zgolj dejstvo, da območje ni označeno kot gradbišče, še ne pomeni, da to tudi v resnici ni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stroški nasprotne stranke
Na podlagi dodeljene BPP tožnica ne more doseči plačila stroškov nasprotne stranke. ZBPP v določbah 9. alineje prvega odstavka in petega odstavka 26. člena res omogoča dodelitev BPP tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, pri čemer pa se dodelitev takšne BPP nanaša le na v postopku nastale stroške samega upravičenca do BPP, ne pa na stroške, ki jih mora ta, če v sporu ne uspe, povrniti nasprotni stranki v sodnem postopku. Določb 26. člena ZBPP namreč ni mogoče tolmačiti samih zase, kot to skuša tožnica, temveč vedno le ob upoštevanju tudi vseh drugih določb ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja
V primeru nevarne gradnje je tudi po presoji sodišča treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt.
S tožbeno trditvijo, da ima kot občan Novega mesta pravni interes za obstoj in ohranitev registrirane kulturne dediščine na parc. št. k.o. ... se sklicuje (zgolj) na javni interes. V čem pa naj bi emisije, ki jih tožnik prav tako ne konkretizira, vplivale na njegovo (sosednjo) nepremičnino, in jih do zdaj ni bilo, tudi ne pojasni, temveč njegove navedbe ostajajo na ravni pavšalnosti in neargumentiranosti. Iz tega sledi, da pravnega interesa za izpodbijanje spornega gradbenega dovoljenja ni izkazal.
Po mnenju sodišča je glede na vsebino postopkov za izdajo kulturnovarstvenih soglasij skladno z ZVKD-1 in upoštevaje, da je varstvo kulturne dediščine v javno korist, očitno, da pravni položaj tožnika, kot lastnika sosednje zemljiške parcele kot stranskega udeleženca v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, s katerim je dovoljena rušitev kulturnega spomenika (in nadomestitev z gradnjo novega objekta), v določbah ZVKD-1, ni varovan. Tožnik pa v tožbi tudi ni pojasnil svojega pravnega interesa s tem v zvezi.
gradbeno dovoljenje - razveljavitev po nadzorstveni pravici - stranka v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnici ne trdita, da bi imeli v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, status stranke, temveč nasprotno – izrecno navajata, da jima je bil ta status nezakonito odrečen, saj sta prav iz tega razloga vložili zahtevo za obnovo postopka. To pa pomeni, da procesna predpostavka ni izpolnjena, saj ZUS-1 tožnicama ne omogoča vložitve tožbe zoper odločbo, izdano v postopku, v katerem nista bili stranki.
Določba 19. člena ZJC-B določa režim, ki velja za razlastitev že obstoječih javnih cest, ki še vedno potekajo po nepremičninah, ki so v zasebni lasti. V takem primeru se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji v posebnem postopku razlastitve, določenem v 19. členu ZJC-B.
Zgolj dejstvo, da je na zemljišču objekt, ne zadošča za ugotovitev, da je dopustno uporabiti izjemo po 6. alineji drugega odstavka 19. člena ZKZ, pač pa je glede na obseg objekta in preostali del nepremičnine, ki to ni, treba presojati, ali je ta preostali del zaradi postavljenega objekta izgubil lastnosti kmetijskega zemljišča tako, da odobritev pravnega posla v smislu ciljev ZKZ ni potrebna.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
Inšpektor je imel pravico vstopiti na zemljišče oziroma parcele tožnika, da bi vstopil oziroma pregledal tožnikove stanovanjske prostore, pa tožnik niti ne zatrjuje.
Obveznost sosede A.A. izročiti sporna kovčka inšpektorju, kar je nesporno tudi storila, izhaja iz določbe drugega odstavka 19. člena ZIN.
Izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 ni mogoče širiti onkraj javnopravnih terjatev, ki nastanejo že na podlagi zakona in pri katerih tudi morebitno vlaganje pravnih sredstev praviloma ne odloži njihove izterljivosti. To bi namreč pomenilo, da že zgolj trditev toženke o obstoju terjatve - in to celo ne glede na njeno višino - pomeni razlog za izključitev prijavitelja iz razpisa. Ravnanje toženke, ki je na podlagi take – zmotne – razlage navedene določbe Javnega razpisa SIO 2016-2017 ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje enega izmed splošnih pogojev za sodelovanje na tem razpisu, pomeni napačno uporabo materialnega prava.
ZCes-1 člen 3, 3/2, 5, 39, 39/2, 123.a, 126. ZJC-B člen 19.
razlastitev - služnost - občinska javna cesta - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - ustavnoskladna razlaga
Uskladitvi dejanskega in pravnega statusa javnih cest je namenjen 19. člen ZJC-B. Po tej zakonski določbi se, če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega zakona, lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu.
Po presoji sodišča je treba to določbo v obravnavani zadevi razlagati tako, da njena raba ne vzpostavlja ali omogoča nadaljnjega obstoja neustavnega položaja (ustavnoskladna razlaga), zato se sodišče strinja s tožnico, da je ureditev, ki je v osnovi namenjena odločanju o lastninski pravici, mogoče uporabiti tudi za odločanje o šibkejših oziroma iz lastninske izpeljanih pravicah.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - podobnost blaga - obrazložitev odločbe
Primerjavo blaga oziroma proizvodov je treba opraviti celovito in natančno, z uporabo in upoštevanjem vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga, ter opravljeno primerjavo tudi ustrezno obrazložiti, pri izpeljavi končnih materialnopravnih zaključkov pa upoštevati rezultate tako opravljene analize po vseh (večih) kriterijih skupaj.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izredno pravno sredstvo - prekrški - državni tožilec
Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči, saj tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti, ker lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži samo državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pravnega sredstva. Državni tožilec bo tako lahko na pobudo tožnika vložil izredno pravno sredstvo.
EZ-1 člen 250, 250/4. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (2015) člen 13, 50.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - relevantno obdobje - nepredvidljiv strošek - stroški za redno delovanje - upravičeni stroški
Nova naloga po določbi 50. člena Akta o metodologiji je po določbi vsako obveznost opravilo, ki povzroča nove stroške in odhodke. Bistveno torej je, da gre za nove, še ne predvidene stroške, ki so nastali operaterju zaradi predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti.
Reguliranje mora biti izvedeno tako, da je operaterju zagotovljeno pokritje vseh upravičenih stroškov. To pomeni, da je treba razlagati tako, da spadajo v okvir dejanskih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja stroški in odhodki za vse nove naloge, torej tudi nova obvezna opravila za obstoječe bolj kompleksne naloge, ki dejansko povzročajo stroške in odhodke.
Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da tožena stranka terja več kot pa je tožeča stranka dejansko prejela. Navedeno tako po presoji sodišča kaže na to, da dejansko stanje v postopku ni bilo popolno ugotovljeno, to pa je imelo za posledico, da je bila nepravilno uporabljena tudi določba prvega odstavka 48. člena ZBPP.