ZUOPP-1 člen 18, 18/1, 25, 25/1, 29, 29/3. ZUP člen 9, 9/1, 133, 146, 146/4.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - vezanost organa na zahtevek stranke - meje tožbenega predloga - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker se je postopek začel na zahtevo tožeče stranke, sodišče ugotavlja, da je drugostopenjski organ prekoračil meje postavljenega zahtevka s tem, ko je določil, da se otroka vključi v (drug) vrtec C., zaradi česar je bila odločitev sprejeta v nasprotju s postavljenim zahtevkom. V upravnem postopku, ki se začne na zahtevo stranke, namreč velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega zahtevka.
Mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami se ne more šteti za seznanitev z dejanskim stanjem, temveč gre zgolj za dokaz v upravnem postopku.
Na podlagi določb ZZdrS se lahko licenca podeli le zdravniku, torej fizični osebi, zato mora nato ta fizična oseba tudi urejati podaljšanje licence. Zakon posebej predpisuje pogoj, brez katerega koncesije ni mogoče opravljati (t. j. licenca), torej koncesije brez tega pogoja ni mogoče opravljati, zato jo je dopustno odvzeti za nazaj (retroaktivno), torej od dne, ko ta pogoj več ni izpolnjen.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/4. ZUP člen 8, 138.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - načelo materialne resnice - kršitev določb postopka
Tožnik je podal nova dejstva, nastala po ustavitvi prvotnega postopka, in sicer smrt brata 3-4 dni pred izvedbo osebnega razgovora s tožnikom. Vendar pa toženka navedenega ni presojala z vidika, ali to dejstvo pomembno povečuje verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, saj o tem tožnika ni izprašala, četudi je sama na zapisnik osebnega razgovora s tožnikom zabeležila, da je bil tožnik konkretnega dne vznemirjen in odsoten pri podajanju odgovorov na vprašanja.
Naloga toženke ni navajati dejstva namesto tožnika, če pa jih tožnik (nepopolno) navede, pa ga mora pozvati, da nepopolne trditve navede oz. jih pojasni, kar je skladno z načelom materialne resnice.
ZZdr-1 člen 23, 51. ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/2, 6/3. URS člen 35, 39, 39/1, 39/2, 74. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 17, 30.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo - javni interes - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Če bi se test javnega interesa uporabljal široko v prid nerazkritju zahtevanih informacij (oziroma bolj pavšalno), bi to bilo v nasprotju z voljo zakonodajalca, ki jo podpira besedilo zakona ter splošna metoda razlage izjem v pravu. Tožena stranka očitno ni upoštevala te materialno-pravne interpretacije določila drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je izjemo v korist varstva poslovnih skrivnosti razlagala široko oziroma preveč pavšalno. To je eden od ključnih elementov napačne metode izvedbe testa javnega interesa v izpodbijanem aktu.
Zgolj pavšalno sklicevanje prizadetih strank in prvostopenjskega organa na poslovno skrivnost, ko gre za tehtanje javnega interesa z natančno in prepričljivo argumentirano zahtevo prosilke z vidika pravice do dostopa do informacije javnega značaja, še posebej če slednja lahko pomembno prispeva h kakovostnemu informiranju in javni razpravi o razmerju med tveganji in pozitivnimi učinki obveznih cepiv, kar je tudi v širšem javnem interesu, ima lahko za posledico, da se tehtanje lahko prevesi v prid ustavne pravice prosilke in javnemu interesu za razkritje zahtevanih dokumentov.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izredno pravno sredstvo - prekrški - državni tožilec
Sodišče se v celoti strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči, saj tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti, ker lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži samo državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pravnega sredstva. Državni tožilec bo tako lahko na pobudo tožnika vložil izredno pravno sredstvo.
ZBPP člen 41, 42, 43. ZUP člen 9, 9/3, 144, 146, 146/1.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave v postopku - premoženjsko in finančno stanje stranke - sprememba
Organ za brezplačno pravno pomoč je izdal odločbo o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči, ne da bi tožnika seznanil s svojimi ugotovitvami in zbranimi dokazi in mu dal možnost, da se o tem izjavi.
Odlok obravnava le območje in ne konkretne stavbe, zato izrecnih določil za vsak posamični objekt ni, temveč je potrebno narediti konkretno presojo za vsak primer posebej.
dohodnina - odmera dohodnine - rezident - ugotavljanje rezidentskega statusa - prelomna pravila - dejansko stalno prebivališče - dokaz
V letu 2013 je bila tožeča stranka obdavčena z davkom na viru in ne po načelu svetovnega dohodka, navedeno pa pomeni, da jo A. v letu 2013 ni štela za davčnega rezidenta. Glede na to, da v zadevi ni sporno, da je imela tožeča stranka v letu 2013 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, to pomeni, da jo je tožena stranka utemeljeno štela za davčnega rezidenta Slovenije.
Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da tožena stranka terja več kot pa je tožeča stranka dejansko prejela. Navedeno tako po presoji sodišča kaže na to, da dejansko stanje v postopku ni bilo popolno ugotovljeno, to pa je imelo za posledico, da je bila nepravilno uporabljena tudi določba prvega odstavka 48. člena ZBPP.
EZ-1 člen 250, 250/4. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (2015) člen 13, 50.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - relevantno obdobje - nepredvidljiv strošek - stroški za redno delovanje - upravičeni stroški
Nova naloga po določbi 50. člena Akta o metodologiji je po določbi vsako obveznost opravilo, ki povzroča nove stroške in odhodke. Bistveno torej je, da gre za nove, še ne predvidene stroške, ki so nastali operaterju zaradi predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti.
Reguliranje mora biti izvedeno tako, da je operaterju zagotovljeno pokritje vseh upravičenih stroškov. To pomeni, da je treba razlagati tako, da spadajo v okvir dejanskih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja stroški in odhodki za vse nove naloge, torej tudi nova obvezna opravila za obstoječe bolj kompleksne naloge, ki dejansko povzročajo stroške in odhodke.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19. Odvetniška tarifa (2015) točka 3, 4. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. ZBPP člen 48.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložen dopis - pripravljalna vloga - odvetnik - zloraba
Tožeča stranka v pravdnem postopku ni zasledovala načela ekonomičnosti postopka, tako v razmerju do upravičenke do brezplačne pravne pomoči kot tudi do proračuna Republike Slovenije, v kolikor se sredstva z regresnim zahtevkom ne povrnejo.
varstvo konkurence - zahteva za posredovanje podatkov - nespoštovanje zahteve - zamuda roka - naložitev denarne kazni - sodelovalna dolžnost podjetja - načelo sorazmernosti
Sodelovalna dolžnost za podjetje je širši pojem, ki (lahko) vključuje tudi posredovanje podatkov v skladu z zakonsko temelječimi zahtevami toženke.
Tožnik toženki znotraj določenega 15 dnevnega roka ni posredoval zahtevanih podatkov. To pa pomeni, da je toženka imela zakonito podlago v četrtem odstavku 27. člena ZPOmK-1 za naložitev denarne kazni tožniku. Na ta zaključek ne morejo vplivati tožbene trditve v zvezi s tem, da je tožnik toženki vendarle posredoval Pojasnila, četudi po poteku določenega 15 dnevnega roka, saj se ugotovljena kršitev nanaša ravno na nespoštovanje tega roka.
Sodišče tožnikove relativizacije kršitve in njegova mnenja o upravičenosti milejše kazni ne sprejema in sodi, da je toženka ustrezno upoštevala okoliščine zadeve ter primerno obrazložila, kako je pri odmeri denarne kazni upoštevala načelo sorazmernosti.
inšpekcijski ukrep - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Upoštevaje tožbene navedbe in obrazložitev izpodbijane odločbe, po presoji sodišča izpodbijana odločba glede na stanje zadeve že prima facie ne posega v tožnikov pravni položaj, torej v nobeno njegovo pravico ali pravni interes, niti mu ne nalaga nobene obveznosti
Sodna kontrola je v postopkih javnega razpisa omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
dohodnina - akontacija dohodnine - oprostitev plačila dohodnine - dohodek iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja - dohodek, dosežen pri specializirani agenciji Organizacije združenih narodov (OZN) - prispevek za zdravstveno zavarovanje
OZN obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje obravnava kot neposredno obdavčitev (direct taxation), od katere so zaposleni na podlagi Konvencije izvzeti.
Prvostopenjski davčni organ bi na podlagi Konvencije moral tožnico ne samo oprostiti plačila akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve na podlagi drugega pogodbenega razmerja, ampak tudi plačila prispevka iz naslova zdravstvenega zavarovanja po 55.a členu ZZVZZ, ravno iz razloga, ker gre v obravnavanem primeru za poseben prispevek, ki ni le v splošnih značilnostih primerljiv z davčno obremenitvijo, temveč gre za plačilo, ki se vsebinsko izenačuje s plačilom davčne obveznosti, saj ne gre za plačilo, ki bi bilo temelj zdravstvenega zavarovanja, temveč za plačilo, ki so ga dolžne plačati že zavarovane osebe in na njihov obseg pravic in status tudi sicer nima nobenega vpliva.
ZTro-1 člen 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
Pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu so se z uveljavitvijo ZTro-1 spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „gradbeništvo“.
Stališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - primernost in sorazmernost ukrepa
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, omogočajo odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS, nasprotna stranka pa ni navedla dejstev oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
ZJC-B člen 3, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6. ZUreP-1 člen 99.
razlastitev - javna cesta - pogoji za razlastitev - potek cestnega prometa
Za postopek razlastitve po 19. členu ZJC-B je treba izkazati, da je v času razlastitve (tj. vložitve zahteve za razlastitev) na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet, in da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/2, 19/3. ZCes-1 člen 3, 3/1, 3/2, 5, 39, 39/2.
ukinitev služnosti - razlastitev - javna cesta - poseg v zasebno lastnino
Kot izhaja že iz samega besedila 19. člena ZJC-B, je v tej določbi urejen poseben postopek razlastitve, katerega namen je uskladitev dejanskega stanja s pravnim (kot pravilno opozarja tudi tožnica), in se obstoj javne koristi predpostavlja, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Če pa je temu tako, potem to pomeni, da je treba v primerih, kot je obravnavani, ko je tožnica kot razlastitvena upravičenka že pridobila v svojo last nepremičnine, ki so sestavljale javno cesto in so postale javno dobro, vendar je na njih še vedno vpisana stvarna služnost v korist tretje osebe, zahtevo za ukinitev takšne služnosti, ob smiselni uporabi te določbe, vsebinsko obravnavati. Namreč tudi stvarna pravica pomeni uresničevanje pravice do zasebne lastnine, zato je treba obravnavani položaj, ko obstoj javne ceste dejansko onemogoča izvrševanje take pravice, obravnavati enako, kot obstoj javne ceste na zemljišču v zasebni lasti. Tudi v tem primeru je prišlo do posega v zasebno lastnino, ne da bi nosilec te pravice za to prejel kakšno plačilo oziroma odškodnino. Glede na to je položaj, na katerega se nanaša ta zahteva, najmanj nezakonit, v nasprotju s citiranimi določbami ZCes-1, tožnica pa ima zakonsko obveznost, da ga uredi. Zato je ureditev iz 19. člena ZJC-B mogoče uporabiti ne samo za odločanje o lastninski pravici, temveč tudi za odločanje o iz lastninske pravice izpeljanih stvarnih pravicah.
ZTro-1 člen 93/1,2. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8/2.
Pogoji za vračilo trošarine za stroje v gradbeništvu so se z uveljavitvijo ZTro-1 spremenili, saj se za stroje v gradbeništvu štejejo stroji, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se po SKD uvršča v področje „gradbeništvo“. Zatrjevane nepravilnosti pri prenosu Direktive sodišče ni našlo. Direktiva državam članicam omogoča, da lahko uveljavijo izjeme za industrijske in komercialne namene, določene v členu 8, kar je v dispoziciji držav članic. Tako lahko možne izjeme uveljavijo (v celoti ali deloma ali sploh ne), vendar v okviru, ki ga določa Direktiva.
Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.