Zasežen osebni avtomobil, ki ni last mld. obdolženca, bi bil lahko odvzet v primeru, ko bi bilo izkazano, da je nevarno, če bi mld. lahko še naprej razpolagal z njim in ponavljal prekrške in če se je z izrekom te stranske sankcije takemu tveganju mogoče vsaj v pretežni meri izogniti.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – odškodninska odgovornost – nesreča pri delu
Ugotovitev, da je tožba sklepčna, je pravilna, ker v okviru presoje pogojev za izdajo zamudne sodbe zadostuje trditev, da je škoda nastala v zvezi z delom pri toženi stranki in da je tožena stranka zanjo odgovorna, ki jo tožba vsebuje, saj je tožnik navedel, da je delavec tožene stranke, da je pri delu utrpel nesrečo in se poškodoval, ko je delal na gradbišču s strojem, ki mu je odpovedal mehanizem hidravlike, tako da ga je 500 kg težak voziček udaril v glavo in poškodoval.
Plačilo socialnih prejemkov je obveznost delodajalca, k izpolnitvi katere je ta v primeru izplačila bruto plače zavezan že na podlagi samega zakonskega določila.
Za delodajalca je nastala obveznost obračuna in plačila socialnih prispevkov dne 25.4.2001, ko je delavcu na podlagi pravnomočne sodbe izplačal prisojeno razliko v plači. Na podlagi 2. odstavka 130. člena ZDavP, na katerega napotuje 1. odstavek 15. člena ZPSV, je potrebno plačati socialne prispevke v 6 dneh po izplačilu razlike v plači, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila osebnih prejemkov. Po 1. in 2. odstavku 96. člena ZDavP pravica do odmere oz. izterjave davka zastara v 5 letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba davek odmeriti oz. izterjati. Smiselna uporaba tega določila pomeni, da je 5-letni zastaralni rok za vtoževano terjatev pričel teči šele 1.1.2002, kar je po poteku leta, v katerem je bil delodajalec dolžan obračunati in plačati socialne prispevke.
bančna garancija - bančna garancija brez ugovora - bančna garancija na prvi poziv - bančna garancija za odpravo skritih napak - začasna odredba - zvijačno ravnanje dolžnika
Stališče prvostopnega sodišča, da bi bila sodna prepoved izplačila zneska po garanciji njenemu upravičencu z začasno odredbo, narekovana s presojo pravilne izpolnitve osnovnega posla, v nasprotju z namenom bančne garancije "na prvi poziv", je pravilno, saj je takšna garancija samostojna in neodvisna od temeljnega posla ter je tako glede razmerja, katerega uspeh garantira, abstraktna zaveza. Ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije "brez ugovora" oziroma "na prvi poziv" ne pridejo v poštev. Izdaja začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) je dopustna le izjemoma, v primerih, ki bi kazali na zvijačno ravnanje upravičenca iz garancije ob njegovi vnovčiti.
Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v obravnavanem primeru okoliščino, da je upnik svojo vlogo pošiljal Okrajnemu sodišču v K. namesto Okrajnemu sodišču v N. kot pristojnemu, glede na dejansko stanje obravnavane zadeve mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, je seveda potrebno ugotoviti, da so bile vloge, ki jih je upnik poslal pred iztekom roka na nepristojno sodišče vložene pravočasno.
Bistveni procesni učinek izpodbijane sodne odločbe je namreč v tem, da neha teči faza opravljanja izvršbe glede dolžnikovih premičnih stvari, kar pa še ne pomeni, da se je s tem procesnim dejanjem izvršilnega sodišča končal tudi celotni izvršilni postopek.
Tožeča stranka in toženec sta v pogodbi o zaposlitvi dogovorila t.i. konkurenčno klavzulo. Toženec je v času zaposlitve pri tožeči stranki pridobil posebna tehnična in poslovna znanja. Takšna dela opravlja sedaj tudi pri novem delodajalcu. Čeprav je toženec pri novem delodajalcu zaposlen kot direktor, v tej vlogi med ostalim (poleg vodstvene funkcije) koordinira tudi opravila, ki jih je izvajal na prejšnjem delovnem mestu, to je na delih, ki hkrati predstavljajo dejavnost novega delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 46, 47.
stroški izvedenca
Sodišče je dolžno odmeriti nagrado po stroškovniku izvedenca. To pa pomeni, da mora izvedenec v stroškovniku, kadar to ni očitno navesti ali gre za manj zahtevno, za zahtevno ali zelo zahtevno zadevo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189. Pravilnik o kazenski evidenci člen 15, 15/2.
vozniško dovoljenje - prenehanje veljavnosti - izobraževanje in usposabljanje - izbris kazenskih točk
Če sodišče ali prekrškovni organ ne ravna v skladu z II. odst. 15. čl. Pravilnika o kazenski evidenci in se zaradi neažurnosti pristojnih organov kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred prej doseženimi kazenskimi točkami, to ne more biti v škodo storilca glede dolžnosti Ministrstva za pravosodje iz III. odst. 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V zvezi z dogodkom, zaradi katerega je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (neumestna pripomba študentki, zaradi česar je prišlo do majhnega pretepa s sodelavcem), ki ni bil odmeven in ki ni imel škodljivih posledic, niso podane okoliščine in interesi, zaradi katerih z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče nadaljevati. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi posledično ni zakonita.
Ali bo toženka s temi izpovedbami uspela dokazati svoje trditve, ali ne, je stvar dokazne presoje. V sedanji fazi postopka ni mogoče pritrditi navedbam pritožbe, da so stroški, nastali s pričanjem prič toženke, bili nepotrebni.
vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe
Kljub temu, da je v ZObr predvidena možnost podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas z delavcem, ki izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje vojaške službe (kot tožnik), tožena stranka po izteku pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonito sklenjena za določen čas, le-te ni bila dolžna podaljšati oziroma mu ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi.
Določba VII. odst. 38. čl. ZIZ je jasna in upniku nalaga, da mora priglasiti stroške takoj ko nastanejo in je znana njihova višina. Ni pravilna dolžnikova interpretacija, da je mogoče priglasiti stroške izvršilnega postopka tudi kasneje in sicer v 30 dneh po zaključku izvršilnega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev
S tem, ko je tožnik v spornem času za svoj račun in na škodo tožene stranke opravil čiščenje greznice pri enem od zasebnikov, čeprav mu je bilo odrejeno le črpanje blata iz čistilne naprave, je naklepno huje kršil obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. je utemeljena, saj je tožnik s tem, ko v potni nalog ni vpisal storitve pri zasebniku, storil znake kaznivega dejanja zatajitve.
V primeru, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, ampak od drugega dejstva, se zapadlost dokazuje z upnikovo pisno izjavo dolžnika, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžnika.
Uporaba določbe 1. odst. 111. člena ZPPSL ne pride v poštev, če gre za terjatve upnikov, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz 133., 134. in 135. člena ZPPSL. Te terjatve so namreč stroški stečajnega postopka (136. člen ZPPSL).
načelo kontradiktornosti - ustanovitev stvarne služnosti na podlagi pravnega posla
Sodišče
bi moralo toženo stranko seznaniti z ocenjeno vrednostjo spornega predmeta, ker ima tudi tožena stranka možnost in predvsem pravico vplivati na to vrednost.
ZIZ v 83. čl. določa, da se zarubijo stvari, ki so v posesti dolžnika, zato tudi ni relevantno, ali je dolžnica lastnica tega vozila. Zato so bili stroški izvršitelja, ki jih je priglasil za prvo javno dražbo, ki pa je bila sicer neuspešna iz razloga, ker ni bilo kupca, potrebni.
Upnik mora povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko so mu le-ti nastali in je bila znana njihova višina (ko sta kumulativno izpolnjeni obe predpostavki), ne pa kadarkoli do izteka 30-dnevnega roka po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku.
ZOR člen 371, 374, 376, 376/3. OZ člen 346, 349, 352, 352/3.
neupravičena obogatitev - dogovor o ustanovitvi skupne obratovalnice - delitev čistega dohodka (dobička) - sprememba tožbenega zahtevka - zastaranje - pretrganje zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - splošni zastaralni rok - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev - terjatve iz gospodarskih pogodb
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica s spremenjeno tožbo namesto prvotne terjatve terjala drugo terjatev. Tožbene navedbe, ki so podlaga prvotnega tožbenega zahtevka, tudi pritožbeno sodišče razume tako, kot jih je sodišče prve stopnje. Tožnica je zahtevala izplačilo denarnega zneska iz naslova dviga gotovine in nepoloženega inkasa, ki v knjigovodskih listinah skupne obratovalnice ni bil opredeljen kot dobiček in zato tudi ne zajet v davčnih odločbah. Da v davčnih odločbah ni bil zajet nenazadnje izhaja tudi iz izvedenskega mnenja in iz dopolnitve mnenja, kjer izvedenka pove, „da gre za s strani toženke zadržane gotovinske dvige, ki bi jih morala toženka vrniti poslovalnici in bi šli šele v naslednji fazi za delitev dobička obema ustanoviteljicama". S spremenjenim tožbenim zahtevkom pa tožnica zahteva polovico dobička, ki bi ji šel po odločbah o davku in napovedih davka od dobička, v skladu z dogovorom iz točke V Pogodbe o ustanovitvi skupne obratovalnice. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnica s tem spremenila istovetnost zahtevka, da je torej prejšnji zahtevek nadomestila z novim zahtevkom, in je moralo sodišče odločati le o spremenjenem zahtevku (v takšnem primeru stara tožba velja za umaknjeno). Z novim tožbenim zahtevkom tožnica uveljavlja pripadajoči dobiček po odločbah o odmeri davka za leto 1993 in po napovedi za odmero davka za leto 1994. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zastaralni rok za uveljavljanje terjatve za dobiček za leto 1993 začel teči s 1. 3. 1994, za dobiček za leto 1994 pa s 16. 3. 1994 in da je terjatev iz teh naslovov že zastarala, saj je izplačilo njej pripadajočega dobička tožnica uveljavljala šele s spremenjeno tožbo z dne 13. 2. 2001. Terjatev je zastarala tako po določbah o splošnem zastaralnem roku petih let - 371. člen ZOR oziroma 346. člen OZ, kot seveda tudi v primeru triletnega zastaralnega roka, ki velja za terjatve iz gospodarske pogodbe - 374. člen ZOR oziroma 349. člen OZ in za odškodninsko terjatev zaradi kršitve pogodbene obveznosti - tretji odstavek 376. člena ZOR oziroma tretji odstavek 352. člena OZ.