ZDR člen 82, 82/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-5, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved
Sodišče v individualnem delovnem sporu presoja le, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita oziroma ali je dokazan s strani delodajalca zatrjevani razlog za odpoved. Če razlog za odpoved ni dokazan, ugotovi nezakonitost odpovedi. To pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi smelo, ob ugotovitvi, da ni podan očitani razlog po 5. točki 1. odstavka 111. člena ZDR, presoditi, da je utemeljen razlog po 2. točki 1. odstavka 111. člena ZDR, ampak bi moralo zaključiti, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - navodila zdravnika
Osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija opredeli začasno zadržanost z dela z datumom njenega začetka in zaključka ter zavarovancu poda navodila o ravnanju v času zadržanosti z dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi...). V času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma, biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredijo ali dovolijo. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti, ali so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo.
Četudi delavec krši navodila o ravnanju v času zadržanosti z dela, je pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugotoviti, ali je tako ravnal iz opravičljivih razlogov. V konkretnem primeru so si navodila imenovanega zdravnika in lečečega zdravnika (delno) nasprotovala, tožnik pa je spoštoval slednja, zaradi česar ni mogoče šteti, da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma da zaradi takšnega ravnanja z delovnim razmerjem ni mogoče nadaljevati.
nesreča pri delu – odškodnina – odškodnina za nepremoženjsko škodo – odškodnina za premoženjsko škodo – zakonske zamudne obresti
Tožnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki jih je imela v zvezi z zdravljenjem, od tistega dne, ko je na toženo stranko naslovila zahtevek za povrnitev teh stroškov.
URS člen 158. ZUP člen 124. ZPIZ/92 člen 11, 24. ZPIZ-1 člen 7, 15, 15/1. ZMEPIZ člen 50. Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 14.
lastnost zavarovanca - sprememba lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - izredno pravno sredstvo - pokojninsko zavarovanje
Tožnik je bil v spornem obdobju zavarovan na podlagi prostovoljne vključitve v zavarovanje. Četudi je istočasno opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik in bi moral biti zavarovan na tej podlagi, toženec ni zakonito za nazaj spremenil podlage zavarovanja. To bi lahko storil le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
ZOR člen 171, 177. ZZVZZ člen 94. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 24, 202, 202/2.
odškodninska odgovornost delavca – regres
Tožena stranka je upravičena do povrnitve zneska, ki ga je plačala ZZZS kot odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja tožnika, ki je zdravilo, za katero je bilo znano, da je predmet trgovanja na trgu nedovoljenih poživil, predpisal, ne da bi se prepričal o obstoju indikacij za izdajo receptov. Opisano ravnanje je protipravno, podana je tudi vzročna zveza med ravnanjem in škodo, ki je nastala, saj v nasprotnem primeru ZZZS ne bi nastali stroški v zvezi s plačilom zdravila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - zagovor, vabilo na zagovor
Tudi razrešenemu direktorju družbe je mogoče zakonito izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi le iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. člena ZDR in pod pogoji iz drugega odstavka 83. člena ZDR ter 110. člena ZDR. To pomeni, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, če mu ni omogočen zagovor: če prejme vabilo na zagovor šele naslednji dan po tem, ko bi zagovor moral potekati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnikovo ravnanje (uporaba dimne bombice na delovnem mestu) je sicer bilo nedopustno, vendar niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot odpoved brez odpovednega roka, ker ne gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti, saj ni prišlo do poškodbe delovnih sredstev, uporaba ognja ni bila posebej prepovedana, dogodek pa ni povzročil nevarnosti za zdravje tožnikovih sodelavcev in zastoja v delovnem procesu.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne delovne pogoje
Dodatek za poseben razpored kot vrsta dodatka za posebne delovne pogoje je po podjetniški kolektivni pogodbi predviden le v primeru, če tak način opravljanja dela ni predviden s pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da tožnica, ki je bila članica simfoničnega orkestra in je delo skladno s pogodbo o zaposlitvi redno opravljala v posebnem razporedu v obliki skupnih vaj, individualnih vaj in koncertov, do navedenega dodatka ni upravičena.
Zaradi dejanske ugotovitve, da B.W.A. ni ničesar dolgovala M. (izpovedba direktorja B.W.A. A.B. zaslišanega v zadevi pod opr. št. XI Pg 215/2003) ter da tudi M. ni imel terjatev do B.W.A., je prvostopenjsko sodišče napravilo materialnopravni sklep, da stečajna masa stečajnega dolžnika ni bila zmanjšana. Tožeča stranka pa je ponudila v dokaz trditev, da je terjatev M. proti B.W.A. obstojala, seznam prejemnikov denarnih sredstev z računa B.W.A. v višini 11.239.356,87 SIT dne 3.7.2002, z dne 19.8.2002 SIT 2.171.463,29 itd.. Omenjenih dokazov prvostopenjsko sodišče ni dokazno ocenilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika
Kljub temu, da je tožnik kršil navodila iz odločbe imenovanega zdravnika, ki pri odločitvi ni upošteval druge diagnoze (psihiatrično obolenje), ampak le prvo (obolenje hrbtenice), mu tožena stranka ni utemeljeno podala izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje tožnika, ki je peljal sina k zobozdravniku in hčerko na železniško postajo, je bilo namreč skladno z navodili njegovega osebnega zdravnika in lečeče psihiatrinje, opisani krajši odhodi od doma pa tudi niso vplivali na poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja.
Ko sodišče ocenjuje, ali je navzočnost obdolženca na glavni obravnavi nujna, ne sme zakonske določbe o sojenju v obdolženčevi nenavzočnosti uporabljati ali razlagati tako, da bi s tem kršilo ustavne pravice strank v postopku.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezno delovno mesto
Tožena stranka je tožniku ob odpovedi ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, za katero se je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, saj presoja nove pogodbe o zaposlitvi z drugih vidikov (opis delovnih nalog, plača, razporeditev delovnega časa, obseg letnega dopusta, organizacijska podrejenost in podobno) ni omogočena.
Po 1. odst. 69. člena KZ se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni pri kaznivem dejanju in so last obdolženca, odvzeti le, če sodišče ugotovi, da obstaja nevarnost, da bi bil predmet ponovno uporabljen za kaznivo dejanje.
Zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja se vloži pri ZPIZ-u, ki o zahtevi izda odločbo, šele nato je mogoč socialni spor. Če sodišče upošteva poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja po izdaji dokončne odločbe, katere odpravo v socialnem sporu uveljavlja zavarovanec, in ga razvrsti v ustrezno kategorijo invalidnosti od datuma po dokončni odločbi ZPIZ dalje, zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke 2. odstavka 339. ZPP, saj odloči o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost, zato se takšna tožba zavrže.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC0001882
ZIZ člen 272, 272. ZGD-1 člen 238, 240, 238, 240.
začasna odredba - prenos delnic
Neobstoj dovoljenja za prenos delnic vpliva zgolj na možnost uresničevanja pravic iz delnic, ne pa tudi na pravni promet z delnicami. Realizirani (zavezovalni in razpolagalni) posel, s.p. prenos imetništva delnic s prvotožene stranke kot prodajalke na novega imetnika t.j. na drugotoženo stranko, tako ni neveljaven, temveč le brez učinka do tožeče stranke kot izdajateljice delnic.
Zapuščinski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti. Sodišče ga mora voditi do konca, saj mu 162. čl. ZD nalaga, da ugotovi, kdo so dediči in katero premoženje spada v zapuščino. Ker je po z.k. stanju pokojna lastnica nepremičnin, mora sodišče opraviti zapuščinski postopek, ne glede na okoliščino prodaje te nepremičnine.
nevarna stvar - skakalna deska - deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je skakalna deska prekrita s posebno protizdrsno plastjo - duraflexom ter na podlagi zaslišanja več prič (in ne zgolj priče B. O., kot izpostavlja pritožnik) še ugotovilo, da so bile v sedmih letih skakanja v vodo le dve do tri poškodbe. Da bi bil ta podatek pridobljen zgolj na podlagi zapažanj enega reševalca iz dejanskih ugotovitev, oprtih na izpovedbe zaslišanih prič, ne izhaja in zato v tem delu tudi ni utemeljen pritožbeni očitek o zmotno oz. nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ob normalni oz. pravilni uporabi skakalne deske praviloma ne prihaja do poškodb in da zato skakalni deski, postavljeni na višini treh metrov, v spornem primeru ni mogoče pripisati takšnih nevarnih lastnosti, ki bi omogočale pravni zaključek, da gre za nevarno stvar. Tudi okoliščina, da je bila deska dostopna tudi neizkušenim skakalcem, da je zavarovanka tožene stranke celo reklamirala skoke v vodo z nje na internetnih straneh, da pa na nevarnost skakanja ni opozarjala, skakalni deski ne more prilepiti lastnosti nevarne stvari, temveč predstavlja ob opustitvi predpisanih dolžnostnih ravnanj zavarovanke tožene stranke njen krivdni soprispevek za tožniku nastalo škodo.
Naročilo in izdelava psihološkega mnenja, na podlagi zasebnih zapiskov tožnice, brez njene vednosti in privolitve, pomeni protipraven poseg v njegovo zasebnost in je zato podana protipravnost ravnanja naročnika in izdelovalca takšnega mnenja.
ZZZDR člen 130, 130. ZNP člen 17, 17. ZPP člen 1, 406, 1, 406.
preživnina za mladoletnega otroka - vrsta postopka
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v poglavju o dolžnostih preživljanja samo v 130. členu predpisuje nepravdni postopek. Med staršema ni sporazuma o tem, komu naj se preživnina nakazuje. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe je predlagatelj preživnino dolžan nakazovati na transakcijski račun nasprotne udeleženke. Če želi spremembo sodbe v tem delu, potem bo takšno spremembo lahko dosegel samo v pravdnem postopku.
Zgolj dejstvo, da eden od dedičev opira svojo pravico na (ustno) oporoko, drugi pa le na zakon kot dedni naslov, ne more biti podlaga za odločitev sodišča, koga bo napotilo na pravdo. Veljavni dednopravni predpisi ne določajo, katera pravica se šteje za močnejšo. To mora ugotoviti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevajoč prepričljivost dokazov, na katere posamezna stranka opira svoje stališče.