izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča - seznanitev z odločitvijo disciplinske komisije - pravica do pritožbe
Na disciplinski obravnavi tožnik ni bil prisoten, kar ni sporno in tudi ne to, da disciplinska komisija upravičeno ni sprejela njegovega opravičila ter opravila disciplinsko obravnavo v njegovi nenavzočnosti. To pa nikakor ne pomeni, da bi se moral pritožnik sam seznaniti z odločitvijo, kot napačno razlaga pritožba, ampak ga mora seznaniti z odločitvijo komisija. Seznanila pa ga je z vročitvijo sklepa in od tega dne tudi teče rok za napoved pritožbe. S tem, ko je disciplinska komisija pritožbo tožnika zavrgla, je kršila njegovo pravico do pritožbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno tudi ta sklep razveljavilo.
Razlika med nelastniškim neposrednim posestnikom in imetnikom je v tem, da imetnik dejansko oblast na stvari izvršuje za drugega in po njegovih navodilih, nelastniški neposredni posestnik pa izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava posrednemu posestniku neko višjo posest. Med posrednim in neposrednim posestnikom mora obstajati neko pravno razmerje, ki je lahko najem, posodba, pogodba o delu, mandat, komisija in podobno.
Tudi imetnik lahko izvršuje dejansko oblast na podlagi kakšnega pravnega razmerja, vendar ima to razmerje značaj podrejenosti in nadrejenosti oziroma socialne odvisnosti.
nastanek stvarne služnosti - vsebina služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja
Tožnika s tožencem nista sklenila nobenega dogovora, res pa je, da je bila služnost s pravnim poslom ustanovljena in je bila ustanovljena torej v korist nepremičnine, ki sta jo kupila zatem tožnika. Če je toženec kupil nepremičnino obremenjeno s služnostjo na podlagi pogodbe, in tudi vedel, da bo sosednja nepremičnina naknadno prodana tretjemu (gospodujoča stvar), zgolj dejstvo, da ni prišlo ob tem do dogovora neposredno med sedanjima lastnikoma služeče in gospodujoče nepremičnine, po mnenju pritožbenega sodišča še ne pomeni ovire, da ne bi mogel lastnik nepremičnine, v korist katere je služnost bila ustanovljena, zahtevati na podlagi navedenih dogovorov izstavitve zemljiškoknjižne listine od toženca.
ZOR člen 117, 117. ZIP člen 251, 251. OZ člen 86, 93, 94, 99, 86, 93, 94, 99.
kreditna pogodba - ničnost - sporazum o ustanovitvi zastavne pravice - cesija - sodna poravnava
Ker je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini, po oceni pritožbenega sodišča tožnica nima pravnega interesa za tožbo, da je kreditna pogodba nična. Po določbi 251.c čl. takrat veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času njene dospelosti ter soglasju, da se z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnino pridobi zastavna pravica, značaj sodne poravnave, ki predstavlja izvršilni naslov proti zastaviteljici – tožnici in se njen pravni položaj v ničemer ne bi spremenil tudi, če bi se kreditna pogodba ugotovila za nično. Čim je bila kreditna pogodba povzeta v sporazum, predstavlja ta sporazum izvršilni naslov tudi proti tožnici kot zastaviteljici.
Za izpolnitev pogojev za izrek stanske sankcije odvzema predmetov je potrebno v primeru ko storilec prekrška ni lastnik osebnega avtomobila, kot predmeta s katerim je bil prekršek storjen, ugotoviti ali prav ta osebni avtomobil predstavlja (konkretno) nevarnost za katerokoli izmed dobrin iz II. odst. 25. čl. ZP-1.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je pred odpovedjo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto navadne delavke delo opravljala na delovnem mestu čistilke, za katero ji je bila tudi ponujena nova pogodba o zaposlitvi. To dejstvo ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, saj je tožnica že pred odpovedjo opravljala enako delo kot po novi pogodbi o zaposlitvi. Če je tožena stranka hotela uskladiti dejansko stanje s pogodbo o zaposlitvi, bi morala tožnici ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi po določbi 1. odstavka 47. člena ZDR. Takšna nova pogodba o zaposlitvi bi po določbi 3. odstavka istega člena ZDR veljala, če bi z njo soglašala nasprotna stranka, s tem pa bi nadomestila staro pogodbo o zaposlitvi.
plača - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika - ustni dogovor
Tožnik je dokazal obstoj ustnega dogovora o plači v določeni višini za efektivno uro dela, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike med prejetimi zneski plače in na podlagi opisane postavke pripadajočimi zneski utemeljen - ne glede na vsebino pisne pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR izrecno določa, da pisnost pogodbe o zaposlitvi ali njenih posameznih določb ni pogoj za veljavnost.
Dedičem pripada pravica vložiti pritožbo proti vsem odločitvam v sklepu o dedovanju. Dediči so univerzalni pravni nasledniki in so kot takšni zainteresirani za potek in rešitev celotnega zapuščinskega postopka. Dedovanje nujnega deleža je posebna vrsta zakonitega dedovanja. Člen 27 ZD določa, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in pravice.
Ker je torej dolžnik prenehal na podlagi ZFPPod predno je izpodbijani sklep o zaključku stečajnega postopka postal pravnomočen (po določilu 1. odst. 171. čl. ZPPSL se v sodni register vpiše pravnomočni sklep o zaključku stečajnega postopka in šele z njegovim vpisom v sodni register dolžnik preneha, 2. odst. 171. čl. ZPPSL), je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti v delu, ki je razviden iz izreka; gre za to, da dolžnik, ki je na podlagi ZFPPod že prenehal obstajati, ne more prenehati še enkrat po zaključenem stečajnem postopku, ravno tako pa za dolžnika glede na njegov neobstoj ne prihajajo več v poštev vpisi v sodni register v zvezi z dejstvom zaključenega stečajnega postopka.
Tožena stranka se naroka za glavno obravnavo, na katerega je bila pravilno vabljena, ni udeležila. Pred tem je vložila prošnjo za preložitev naroka, sodišče prve stopnje pa je še istega dne izdalo sklep, da se prošnji ne ugodi. Glede na to, da tožena stranka ni prejela obvestila, da je narok za glavno obravnavo preklican, bi ji moralo biti jasno, da bo narok za glavno obravnavo opravljen, kljub temu pa se ga ni udeležila. Ravnanje sodišča, ki ga v pritožbi tožena stranka napada, ne pomeni zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
verodostojna listina - ustavitev izvršbe - izpisek iz poslovne knjige
Pri navedeni listini gre za verodostojno listino, o kakršni je govora v 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj vsebuje navedbo dolžnika in znesek njegovega dolga na določen datum; čeprav sama listina ne vsebuje naziva "izpisek iz poslovne knjige", je pomembna njena vsebina, ta pa je v še sprejemljivih okvirih za verodostojno listino. Odgovorna oseba, ki overi izpisek iz poslovne knjige ni isto kot zastopnik upnika, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje dolžnika na delni izpisek iz sodnega registra za upnika, iz katerega da ni razvidno, da bi bila A.B., ki je predmetni izpisek podpisala, hkrati tudi zastopnica upnika.
cesija - neodplačen pravni posel - pristop k dolgu - prepoved ultra alterum tantum
Neutemeljena je pritožba tudi v delu, kjer pobija izpodbijano sodbo, češ da dosoja v obrestnem delu obresti, ki presegajo dopustno višino. Če tožena stranka meri s tem na prepoved ultra alterum tantum, to je, da obresti nehajo teči, ko dosežejo višino glavnice, kar velja tudi za zamudne obresti, je potrebno le pripomniti, da se to vprašanje, ali so obresti dosegle višino glavnice ali ne, rešuje v izvršilnem postopku in ne že pri izdaji sodbe v pravdnem postopku.
Zgolj zatrjevanje o tem, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode ne zadošča, marveč bi morala tožeča stranka verjetnost tega dejstva tudi izkazati. Dokazno breme nosi tožeča stranka, ki bi morala navesti in izkazati vsaj take okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da škoda zaradi izdane začasne odredbe toženi stranki ne bo nastala, ali pa bo le neznatna.
Res je tožeča stranka v sami naraciji tožbe omenila tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala odškodnine za nastalo škodo v roku, predpisanem v 919. čl. ZOR, ampak je prvo plačilo zgolj dela odškodnine izvršila šele po skoraj šestih mesecih, to je ob koncu leta 2001, vendar pa je iz celotnih navedb v tožbi mogoče zanesljivo sklepati, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje, da je temelj tožbenega zahtevka izguba na zaslužku, ki je tožniku nastala zaradi same poškodbe tovornega vozila v prometni nesreči dne 03.07.2001. Tako pa je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku kot ga je tožeča stranka postavila in ga sedaj tožeča stranka v pritožbi ne more spreminjati. Prav tako ni mogoče sprejeti trditve tožeče stranke, češ da je prišlo do pretrganja zastaranja, ko je tožena stranka plačala del škode. Tožena stranka je plačala, gledano s svojega stališča vso priznano škodo, torej celotno terjatev in ne gre za delno plačilo terjatve, ki bi bila sicer med strankama nesporna. Zato tako plačilo ne more pomeniti razloga za pretrganje zastaranja, kot to zmotno meni tožeča stranka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - reorganizacija
Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo, ne da bi spremenil ali sprejel nov akt o sistemizaciji. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa mora dokazati le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na določilo 59. čl. OZ. V tem primeru ne gre za to, da bi ena stranka pogodbe v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila uresničenje pogoja. Stranki pogodbe sta bila le prva in druga tožeča stranka, tožena pa sploh še ne, tako da odklonitev podpisa s strani tožene stranke ne more pomeniti uresničitev dejanskega stanja, ki ga ima v mislih omenjeno določilo 59. čl. OZ.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – kontinuiteta delovnega razmerja
Tožena stranka tožnici ni ponudila pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, pri katerem bi tožnica imela enak položaj, kot da ne bi spremenila zaposlitve, torej da bi v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja novi delodajalec upošteval delovno dobo tožnice pri toženi stranki. Ker tako niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se štelo, da je tožena stranka tožnici zagotovila zaposlitev pri drugem delodajalcu v smislu 3. odst. 90. čl. ZDR, ji je dolžna izplačati odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZZZDR člen 123, 123/2, 132a, 132a/5, 123, 123/2, 132a, 132a/5. ZIZ člen 257, 257. OZ člen 316, 316.
preživninska terjatev - prenehanje - redno šolanje - pobot
Če ima upnik v obdobju, za katerega izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje za plačilo bodočih obrokov preživnine, priznan status izrednega študenta in ne študira ob delu, ter je mlajši od 26 let, je upravičen do preživnine. Sodišču ni potrebno ugotavljati rednega šolanja, če je le-to izkazano s potrdili o statusu izrednega nezaposlenega študenta, ki veljajo za obdobje, za katero upnik izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje s predhodno odredbo.
Pobot preživninske terjatve upnika s terjatvijo, ki jo ima dolžnik do upnika iz naslova neupravičene pridobitve (zaradi neutemeljeno plačanih obrokov preživnin), že po samem zakonu ni možen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je direktor tožene stranke izdal odločbo, s katero je tožniku zaradi njegovega ravnanja prepovedal vstop v prostore podjetja in nadaljnje opravljanje dela, saj je bil že tedaj seznanjen tako s kršitvijo pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja kot s storilcem.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom
Ker je tožnica po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom pri toženi stranki, ne da bi z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.