izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča - seznanitev z odločitvijo disciplinske komisije - pravica do pritožbe
Na disciplinski obravnavi tožnik ni bil prisoten, kar ni sporno in tudi ne to, da disciplinska komisija upravičeno ni sprejela njegovega opravičila ter opravila disciplinsko obravnavo v njegovi nenavzočnosti. To pa nikakor ne pomeni, da bi se moral pritožnik sam seznaniti z odločitvijo, kot napačno razlaga pritožba, ampak ga mora seznaniti z odločitvijo komisija. Seznanila pa ga je z vročitvijo sklepa in od tega dne tudi teče rok za napoved pritožbe. S tem, ko je disciplinska komisija pritožbo tožnika zavrgla, je kršila njegovo pravico do pritožbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno tudi ta sklep razveljavilo.
ZIZ člen 17, 243, 17, 243. ZdavP-1 člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 131.
zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe - izvršilni naslov
Pogoje za zastavno pravico je treba presojati v skladu z 243. členom ZIZ v povezavi s 46. členom ZdavP-1, ki ureja zavarovanje plačila v postopku davčne izvršbe in v tretjem odstavku določa, da zavarovanje z vpisom zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah oziroma njegovih deležih v družbah opravi davčni organ tako, da pošlje predlog za zavarovanje skupaj s sklepom o zavarovanju plačila davčne obveznosti, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, neposredno sodišču in predlaga vpis zastavne pravice. Na podlagi te določbe je torej podlaga za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini izvršljiv sklep o zavarovanju plačila davčne obveznosti.
Četudi je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum pravnomočnosti sodne odločbe, se dolžnica na to dejstvo ne more veljavno sklicevati. Klavzula o pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ki je izvršilni naslov v predmetni zadevi, ni izpodbita, zato tudi če ta ni pravilna velja in veže tako sodišče kot stranki.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je pred odpovedjo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto navadne delavke delo opravljala na delovnem mestu čistilke, za katero ji je bila tudi ponujena nova pogodba o zaposlitvi. To dejstvo ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, saj je tožnica že pred odpovedjo opravljala enako delo kot po novi pogodbi o zaposlitvi. Če je tožena stranka hotela uskladiti dejansko stanje s pogodbo o zaposlitvi, bi morala tožnici ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi po določbi 1. odstavka 47. člena ZDR. Takšna nova pogodba o zaposlitvi bi po določbi 3. odstavka istega člena ZDR veljala, če bi z njo soglašala nasprotna stranka, s tem pa bi nadomestila staro pogodbo o zaposlitvi.
Za izpolnitev pogojev za izrek stanske sankcije odvzema predmetov je potrebno v primeru ko storilec prekrška ni lastnik osebnega avtomobila, kot predmeta s katerim je bil prekršek storjen, ugotoviti ali prav ta osebni avtomobil predstavlja (konkretno) nevarnost za katerokoli izmed dobrin iz II. odst. 25. čl. ZP-1.
plača - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika - ustni dogovor
Tožnik je dokazal obstoj ustnega dogovora o plači v določeni višini za efektivno uro dela, zaradi česar je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike med prejetimi zneski plače in na podlagi opisane postavke pripadajočimi zneski utemeljen - ne glede na vsebino pisne pogodbe o zaposlitvi, saj ZDR izrecno določa, da pisnost pogodbe o zaposlitvi ali njenih posameznih določb ni pogoj za veljavnost.
cesija - neodplačen pravni posel - pristop k dolgu - prepoved ultra alterum tantum
Neutemeljena je pritožba tudi v delu, kjer pobija izpodbijano sodbo, češ da dosoja v obrestnem delu obresti, ki presegajo dopustno višino. Če tožena stranka meri s tem na prepoved ultra alterum tantum, to je, da obresti nehajo teči, ko dosežejo višino glavnice, kar velja tudi za zamudne obresti, je potrebno le pripomniti, da se to vprašanje, ali so obresti dosegle višino glavnice ali ne, rešuje v izvršilnem postopku in ne že pri izdaji sodbe v pravdnem postopku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je direktor tožene stranke izdal odločbo, s katero je tožniku zaradi njegovega ravnanja prepovedal vstop v prostore podjetja in nadaljnje opravljanje dela, saj je bil že tedaj seznanjen tako s kršitvijo pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja kot s storilcem.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom
Ker je tožnica po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas nadaljevala z delom pri toženi stranki, ne da bi z njo sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker tožena stranka tožnici ni zagotovila ustrezne zaposlitve pri drugem delodajalcu, pri katerem bi imela zagotovljene enake pravice, kot če bi šlo za nadaljevanje zaposlitve pri toženi stranki, torej da se ne bi štelo, da je spremenila zaposlitev tudi glede odpravnine (oziroma to vsaj ni bilo določeno v pisni obliki), je dolžna toženi stranki plačati odpravnino, določeno za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnika na določilo 59. čl. OZ. V tem primeru ne gre za to, da bi ena stranka pogodbe v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila uresničenje pogoja. Stranki pogodbe sta bila le prva in druga tožeča stranka, tožena pa sploh še ne, tako da odklonitev podpisa s strani tožene stranke ne more pomeniti uresničitev dejanskega stanja, ki ga ima v mislih omenjeno določilo 59. čl. OZ.
Dedičem pripada pravica vložiti pritožbo proti vsem odločitvam v sklepu o dedovanju. Dediči so univerzalni pravni nasledniki in so kot takšni zainteresirani za potek in rešitev celotnega zapuščinskega postopka. Dedovanje nujnega deleža je posebna vrsta zakonitega dedovanja. Člen 27 ZD določa, da gre nujnemu dediču določen del vsake stvari in pravice.
ZNP člen 9, 10, 35, 35/1, 35/5, 35/6, 118, 9, 10, 35, 35/1, 35/5, 35/6, 118. SPZ člen 48, 48.
delitev stvari - solastnina - spor o velikosti deležev - prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Da lahko obstoji spor o velikosti deležev udeležencev nepravdnega postopka na solastnih nepremičninah mora biti zatrjevana pridobitev večjih lastninskih upravičenj na nepremičnini od solastniškega deleža, navedenega v zemljiški knjigi, ki ima podlago v določilih Stvarnopravnega zakonika o načinih pridobitve lastninske pravice na nepremičninah.
verodostojna listina - ustavitev izvršbe - izpisek iz poslovne knjige
Pri navedeni listini gre za verodostojno listino, o kakršni je govora v 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj vsebuje navedbo dolžnika in znesek njegovega dolga na določen datum; čeprav sama listina ne vsebuje naziva "izpisek iz poslovne knjige", je pomembna njena vsebina, ta pa je v še sprejemljivih okvirih za verodostojno listino. Odgovorna oseba, ki overi izpisek iz poslovne knjige ni isto kot zastopnik upnika, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje dolžnika na delni izpisek iz sodnega registra za upnika, iz katerega da ni razvidno, da bi bila A.B., ki je predmetni izpisek podpisala, hkrati tudi zastopnica upnika.
Zgolj zatrjevanje o tem, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo utrpela nobene škode ne zadošča, marveč bi morala tožeča stranka verjetnost tega dejstva tudi izkazati. Dokazno breme nosi tožeča stranka, ki bi morala navesti in izkazati vsaj take okoliščine, ki bi opravičevale sklepanje, da škoda zaradi izdane začasne odredbe toženi stranki ne bo nastala, ali pa bo le neznatna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - reorganizacija
Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalec lahko izvede reorganizacijo, ne da bi spremenil ali sprejel nov akt o sistemizaciji. Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa mora dokazati le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.
Res je tožeča stranka v sami naraciji tožbe omenila tudi dejstvo, da tožena stranka tožniku ni izplačala odškodnine za nastalo škodo v roku, predpisanem v 919. čl. ZOR, ampak je prvo plačilo zgolj dela odškodnine izvršila šele po skoraj šestih mesecih, to je ob koncu leta 2001, vendar pa je iz celotnih navedb v tožbi mogoče zanesljivo sklepati, kar je storilo tudi sodišče prve stopnje, da je temelj tožbenega zahtevka izguba na zaslužku, ki je tožniku nastala zaradi same poškodbe tovornega vozila v prometni nesreči dne 03.07.2001. Tako pa je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku kot ga je tožeča stranka postavila in ga sedaj tožeča stranka v pritožbi ne more spreminjati. Prav tako ni mogoče sprejeti trditve tožeče stranke, češ da je prišlo do pretrganja zastaranja, ko je tožena stranka plačala del škode. Tožena stranka je plačala, gledano s svojega stališča vso priznano škodo, torej celotno terjatev in ne gre za delno plačilo terjatve, ki bi bila sicer med strankama nesporna. Zato tako plačilo ne more pomeniti razloga za pretrganje zastaranja, kot to zmotno meni tožeča stranka.