stranka postopka - omejitev dedovanja - izročitev zapuščine občini ustavitev izvršilnega postopka - stranka postopka - omejitev dedovanja - izročitev zapuščine občini ustavitev izvršilnega postopka
Po določbi 128. čl. ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Že iz same dikcije navedene določbe torej izhaja, da del premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, ni zapuščina in ne sodi v zapuščino, kar pomeni, da se ne deduje.
Skupni imenovalec med poskusom kaznivega dejanja in prostovoljnim odstopom je sicer res v tem, da do prepovedane posledice ne v enem pa tudi v drugem primeru ne pride, vendar pa teh dveh institutov samo zaradi tega ne gre enačiti. Že iz samega imena instituta prostovoljnega odstopa je mogoče povzeti, da mora biti odločitev o tem, da nekdo odstopi od izvršitve poskušanega kaznivega dejanja plod povsem svobodne odločitve storilca. Kakor hitro pa dejanje ostane pri poskusu zaradi aktivnega upiranja oškodovanca, pa četudi pozneje prav zaradi tega odpora storilec odstopi od nadaljnjega izvrševanja kaznivega dejanja, seveda o prostovoljnem odstopu ne moremo govoriti.
Do uveljavitve novele ZIZ-e je bilo sodišče, ki je bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe na dolžnikove nepremičnine.
Dolžnik, zoper sklep o domiku nepremičnine kupcu, ne more uspešno uveljavljati pritožbenega razloga, da je nepremičnino že pred leti prodal, saj je v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot lastnik, sicer pa te navedbe predstavljajo podlago za ugovor tretjega v skladu s 64. členom ZIZ.
Odškodninska odgovornost toženke za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ker naj bi zaradi nepravilne upravne odločbe plačeval višje prispevke, ni podana, kljub temu da je bila upravna odločba odpravljena, saj ni podano protipravno ravnanje, ker toženka ni očitno oziroma zlonamerno uporabila materialnega prava.
Ker je določba čl. 86/I ZZVZZ specialna določba je, ne glede na objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke za povzročitev prometne nesreče oz. poškodbe zavarovanke tožeče stranke po čl. 150 OZ, sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo tudi njegovo (morebitno) krivdno odgovornost.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK0003296
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 358, 358/1, 358, 358/1, 358, 358/1.
razžalitev - opis kaznivega dejanja - udarec v lice
Čeprav pravna opredelitev navaja kaznivo dejanje razžalitve po 1.odst. 169.čl. KZ, bi torej bilo moč sklepati, da je bil zasebni tožilec zaradi prejetih udarcev razžaljen, vendar pa tega očitka v opisu dejanja ni in ga pravna opredelitev kaznivega dejanja ne more nadomestiti. Zakonska označba kaznivega dejanja je namreč le posledica opisa dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki in obratna razlaga, da bi se glede na zakonsko označbo sklepalo na obstoj zakonskih znakov v opisu dejanja, ne more biti sprejemljiva.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti
V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova (1. odst. 17. čl. ZIZ). V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku. To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora izvršilno sodišče upoštevati, da zamudne obresti od posameznih zneskov izterjevane glavnice in stroškov postopkov prenehajo teči šele z dnem plačila - tako je namreč povsem jasno določeno v pravnomočnem izvršilnem naslovu. Pri tem je potrebno upoštevati, na kar pravilno opozarja upnik, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 in je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 27.9.2006 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki ni omejila teka zakonskih zamudnih obresti, izvršilno sodišče pa je s sklepom o izvršbi z dne 22.1.2007, ki je tudi že postal pravnomočen (3.2.2007), dovolilo predlagano izvršbo v skladu z izvršilnim naslovom in brez omejitev v smislu 376. čl. OZ (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) in v zvezi s citirano odločbo Ustavnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nezakonito poseglo v pravnomočen sklep o izvršbi, kot je že zgoraj navedeno.
Nujne zadeve med sodnimi počitnicami tečejo in lahko iztečejo pritožbeni roki. Odločanje v nujnih zadevah pomeni izdaja odločbe na prvi stopnji in tudi odločanje o pravnih sredstvih.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi menice - izpodbijanje domneve
Dolžnik bi sicer domnevo nevarnosti lahko izpodbil, če bi uveljavljal, da ni bil izdan sklep o izvršbi na podlagi menice ali da proti njemu ni bil pravočasno vložen ugovor, kar pa ne pomeni, da lahko po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi menice v postopku s predhodno odredbo izpodbija dejstvo, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi ni menica.
Kolikor pa obtoženčev zagovornik še izpostavlja, da je sedaj Republika Romunija, katere državljana sta oba obtoženca, članica Evropske unije, zaradi česar izrek izgona tujca ni utemeljen, nima prav. Obravnavano stransko kazen je namreč ob splošno določenih pogojih moč izreči tudi storilcu, ki je državljan katere izmed drugih držav članic Evropske unije s tem, da so pri tem upoštevane omejitve, kot so določene v direktivi Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/38/ES z dne 29.4.2004 o pravici državljanov unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Ob tem je omeniti, da je navedena direktiva upoštevana tudi pri zadnji spremembi Zakona o tujcih (Ur. l. RS, št. 79/2006), ki državljanom držav članic EU namenja 12.a poglavje in kjer je prav tako omenjena pravnomočna stranska kazen izgona tujca iz države (npr. čl. 93R, 93S, 93T). Vendar je prva omejitev po citirani direktivi ta, da je izgon tujca v interesu javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja s tem, da mora država pogodbenica pred sprejetjem odločbe o izgonu upoštevati tudi okoliščine iz 28. člena Direktive (koliko časa je oseba bivala na njenem ozemlju, starost, zdravstveno stanje, družinske in ekonomske razmere itd.). Gotovo je, da je obravnavano kaznivo dejanje bilo uperjeno zoper javni red naše države, ki ima zato interes, da se obtoženca odstranita z našega ozemlja. Navedeni pogoj iz direktive je torej izpolnjen, pri čimer pri obeh obtožencih niso podane nobene izmed okoliščin, ki jih našteva 28. člen Direktive. Zato se izkaže, da je izrečena stranska kazen tudi sedaj, ko je Romunija postala članica EU, povsem na mestu.
ZIZ člen 67, 67/2, 67, 67/2. ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2, 274, 274/1, 319, 319/2.
pravnomočnost sodbe - pravnomočno razsojena stvar - zavrženje predloga za nasprotno izvršbo - procesna predpostavka - rok
Glede na določbo drugega odstavka 319. člena ZPP se nova tožba zavrže le v primeru, ko je bilo s pravnomočno sodno odločbo odločeno o istem zahtevku iz prejšnje tožbe, kar pomeni, da je bilo o isti zadevi že sojeno po vsebini. Ne pa tudi takrat, ko je bil isti zahtevek predhodno zavržen zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk. Prepoved odločanja ne bis in idem (ne dvakrat o isti stvari) torej velja le za odločanje o tožbenem zahtevku (predmetu spora), za sojenje o vsebini zadeve, ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah tožbe, o katerih se vselej odloča s sklepom.
Za konkretni primer, ko je upnik predlog za nasprotno izvršbo enkrat že vložil in ga je sodišče s sklepom zavrglo, ker je ugotovilo, da je vložen prepozno, to pomeni, da sodišče prve stopnje sedaj obravnavanega predloga za nasprotno izvršbo ne bi smelo zavreči kot nedovoljenega (prvi odstavek 274. člena ZPP). Odločitev o predhodnem predlogu za nasprotno izvršbo je zgolj procesne narave, zanjo pa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari ne velja.
Odškodnina po izteku pogodbe je svojevrsten institut denarne odmene, lasten športnemu pravu, katere namen je, da nov klub, kamor igralec prestopa, plača matičnemu klubu nek, vnaprej okvirno začrtan znesek ter se matičnemu klubu na tak način povrnejo materialna in nematerialna vlaganja v igralčev razvoj.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ter tudi iz sami tožnikovih trditev, izhaja, da sta stranki vsebino Pogodbe oblikovali skupaj, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na določbo 83. člena OZ, ki predpisuje razlago nejasnih določil v posebnih primerih, tj., kadar je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke. Predpostavka za uporabo tega pravnega pravila je namreč izpolnjena takrat, kadar se stranki o vsebini pogodbenih določil nista pogajali/usklajevali, temveč sta pogodbo sklenili s tako vsebino/v takem besednem zapisu, kot ga je pripravila in predlagala ena od njiju. Očitno je, da je prvotni osnutek Pogodbe pripravila tožena stranka, vendar se je zapis spreminjal in usklajeval glede na potek pogajanj med strankama, zgolj zato, ker stranki prvotnega zapisa 3. člena Pogodbe nista spremenili, pa še ne pomeni, da je zanj mogoče uporabiti normo iz 83. člena OZ. Določba o razlagi nejasnih pogodbenih določil je uzakonjena in favorem šibkejše stranke ter se nanaša na primere, ko močnejša stranka svojo voljo "vsili" tako, da izključi možnost spreminjanja vnaprej pripravljene pogodbe. Kadar pa je vsebina pogodbe plod medsebojnih pogajanj (tako kot v obravnavanem primeru), pa ne gre za nejasno določilo v smislu 83. člena OZ, temveč mora sodišče ugotavljati pogodbeni namen strank s pomočjo metod razlage.
ZS člen 9, 9/1, 9/2, 9, 9/1, 9/2. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 53, 53/2, 58, 58/3. Sodni red člen 131, 131/1, 131, 131/1.
izvršilni predlog - pooblaščena oseba - predlagatelj
V skladu z določbami Zakona o sodiščih in Sodnega reda je računovodstvo pooblaščeno, da pozove pristojno izvršilno sodišče, da po uradni dolžnosti v skladu z določbami ZIZ izterja od dolžnika stroške ter povprečnino.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 41, 47.
nagrada izvedencu - stroški za analize
Po določbi 3. odst. 41. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih se izvedencu priznajo stroški, ki jih je imel za analize, meritve in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja in se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take storitve.
Pri izbiri ukrepa za zavarovanje otrokovih koristi mora sodišče vselej upoštevati načelo najblažjega posega. Po tem načelu je treba pri izbiri ukrepa upoštevati, naj se opravi ukrep, s katerim bodo starši čim manj prizadeti, če se z njim da zavarovati koristi otrok. To je treba upoštevati tudi pri odločanju o načinu izvrševanja otrokovih stikov. Sodišče lahko pravico staršev do stikov z otrokom po navedeni določbi 106. člena ZZZDR omeji le toliko, kolikor je potrebno za zavarovanje otrokovih koristi.
ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 116, 212, 224, 224/1, 224/3.
vrnitev v prejšnje stanje – javna listina – vročilnica – roki – dokazno breme
Tožnik je tisti, na katerem je breme, da dokaže, da ima motor takšne tehnične hibe, zaradi katerih gre za bistveno višjo porabo olja na prevoženih 1000 km in da se ta napaka lahko odpravi samo z zamenjavo motorja.
ne bis in idem - subjektivne meje pravnomočnosti - pravnomočnost - širitev subjektivnih mej pravnomočnosti - enotni sosporniki - zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla - zavrženje tožbe
O istem pravnem razmerju je že bilo pravnomočno odločeno. Res je, da Republika Slovenija ni bila stranka v omenjeni pravdi, vendar pravilo, da gre za isti zahtevek samo, če so tudi pravdne stranke iste, ni absolutno. Upoštevati je namreč treba primere razširjenih subjektivnih mej pravnomočnosti, ko pravnomočna sodba učinkuje tudi proti tretjim. Tak primer so tudi potencialni enotni sosporniki. Če bi Republika Slovenija in občina tožili na ničnost pogodbe v isti pravdi, bi bili enotni sospornici, saj je glede ničnosti pravnega posla (ko se ta uveljavlja iz istega razloga) mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike. Ker je bil zahtevek za ugotovitev ničnosti sporne darilne pogodbe iz razloga, ker naj bi toženi stranki imeli namen preprečiti izvršitev sodbe v zadevi P1, že pravnomočno zavrnjen, ni mogoče o istem zahtevku odločati ponovno in je na podlagi citirane določbe drugega odstavka 319. člena ZPP treba tožbo v tem delu zavreči.