ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 116, 212, 224, 224/1, 224/3.
vrnitev v prejšnje stanje – javna listina – vročilnica – roki – dokazno breme
Tožnik je tisti, na katerem je breme, da dokaže, da ima motor takšne tehnične hibe, zaradi katerih gre za bistveno višjo porabo olja na prevoženih 1000 km in da se ta napaka lahko odpravi samo z zamenjavo motorja.
ne bis in idem - subjektivne meje pravnomočnosti - pravnomočnost - širitev subjektivnih mej pravnomočnosti - enotni sosporniki - zahtevek za ugotovitev ničnosti pravnega posla - zavrženje tožbe
O istem pravnem razmerju je že bilo pravnomočno odločeno. Res je, da Republika Slovenija ni bila stranka v omenjeni pravdi, vendar pravilo, da gre za isti zahtevek samo, če so tudi pravdne stranke iste, ni absolutno. Upoštevati je namreč treba primere razširjenih subjektivnih mej pravnomočnosti, ko pravnomočna sodba učinkuje tudi proti tretjim. Tak primer so tudi potencialni enotni sosporniki. Če bi Republika Slovenija in občina tožili na ničnost pogodbe v isti pravdi, bi bili enotni sospornici, saj je glede ničnosti pravnega posla (ko se ta uveljavlja iz istega razloga) mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike. Ker je bil zahtevek za ugotovitev ničnosti sporne darilne pogodbe iz razloga, ker naj bi toženi stranki imeli namen preprečiti izvršitev sodbe v zadevi P1, že pravnomočno zavrnjen, ni mogoče o istem zahtevku odločati ponovno in je na podlagi citirane določbe drugega odstavka 319. člena ZPP treba tožbo v tem delu zavreči.
ugovor dolžnika - nedovoljena pritožba - skupna obravnava
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 8.tč. 1.odst. 270.čl. govori o združitvi in razločitvi postopkov, v 3.odst. tega člena pa predpisuje, da zoper takšno odločbo ni pritožbe. Tako torej po tej zakonski določbi v zvezi z določbo 15.čl. ZIZ ni dovoljena pritožba proti sklepu, izdanem na podlagi 2.odst. 171.čl. ZIZ, s katerim izvršilno sodišče več izvršilnih postopkov (zadev) pravzaprav združi v skupno obravnavo. V obeh primerih (razdružitev izvršb in pristop k izvršbi) izdajo sodnega sklepa procesnega vodstva narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka na prvi stopnji.
neupravičena obogatitev - opravljena gradbena dela - delna izpolnitev
Pogodba med strankama ni bila razdrta, saj aneks št. 1 pomeni aneks k prvotni pogodbi, zato je treba šteti, da ima tožeča stranka pravico do plačila vrednosti tistih del oz. dobav, ki so bile dejansko opravljene. Kot rečeno je ugotovljeno, da je tožeča stranka toženi dobavila 30 vrat, ni pa dokazano, koliko od teh vrat je tožeča stranka tudi montirala. Zato ima tožeča stranka že na podlagi delne spolnitve, ki jo je toženec očitno sprejel, pravico do plačila vrednosti te spolnitve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zgolj gola pritožbena navedba tožene stranke (četudi podprta s predlogom za postavitev grafologa), da na sporni vročilnici ni njenega podpisa, ne uspe v zadostni in prepričljivi meri ovreči omenjene domneve o pravilni vročitvi, upoštevaje pri tem zlasti okoliščini, da je šlo za vročanje sodnega pisanja pravni osebi (vročitev se torej opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je na sedežu družbe - člen 133/1 ZPP) in da je sporna vročilnica poleg podpisa opremljena tudi s štampiljko tožene stranke.
Vročevalec je torej ravnal po 1. odst. 141. čl. ZPP, očitno pa je, da je z njegove strani izostalo postopanje po 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP, saj v spisu o tem ni podatkov (tj. predhodno pisno sporočilo odsotnemu naslovniku, kdaj bo vročitev pisanja ponovno poskušana). Ker torej ni mogoče zaključiti, da je bila tožba v odgovor tretjemu tožencu pravilno vročena, s tem ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP.
zastaranje - mandatno razmerje - večstanovanjska hiša
Ni mogoče pritrditi navedbam tožeče stranke, češ da gre pri terjatvi, ki jo uveljavlja tožeča stranka zoper toženo stranko, za terjatev, utemeljeno na mandatnem razmerju med tožečo in toženo stranko in da torej ne gre za terjatev, katere zastaranje bi bilo urejeno v 6.tč. 1.odst. 355.čl. OZ. To določilo, ki ga je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno uporabilo, namreč določa enoletni zastaralni rok prav za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Ta zastaralni rok velja torej tudi za terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš, ki jih le-ti uveljavljajo zoper uporabnike prostorov v takih hišah, ne glede na to, na čem te terjatve temeljijo, da le gre za take terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
O ugovoru, da je za odločanje o sporu pristojna arbitraža po 1.odst. 464.čl. ZPP sodišče odloča na ugovor tožene stranke in ker gre za procesno vprašanje tudi ni potrebno, da bi se tožena stranka o tem posebej izjasnila. O tem se je tožeča stranka izjasnila sedaj v pritožbi, ki pa je, kot rečeno, po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljena.
Izjavo z dne 28.07.2004 o vrnitvi stroja je treba šteti za poravnavo. Iz izjave je jasno razvidno, da je na njeni podlagi tožena stranka vrnila tožeči stranki sporno kartonirko s strojem za lepljenje kartonov in vso ostalo pripadajočo opremo in da je s tem medsebojni odnos strank v zvezi s to kartonirko dokončno zaključen.
verodostojna listina - neobrazložen ugovor - napotitev na pravdo
Le v kolikor in v tistem delu, v katerem je dolžnikov ugovor obrazložen, sme sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljaviti ter odločiti, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku.
razveljavitev pravnih dejanj - predkupna pravica - izstop iz družbe - prenos poslovnega deleža
Predvsem pa si tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožeča stranka napačno razlaga izstop drugega toženca iz družbe ob izplačilu vrednosti poslovnega deleža kot prodajo poslovnega deleža družbi. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, je z izstopom iz družbe drugi toženec le izkoristil možnost, ki mu jo daje zakon ob predpostavki, da nihče od družbenikov ne želi kupiti njegovega poslovnega deleža in tudi ne da soglasja za njegovo prodajo tretjim osebam.
Že izraz, da gre za morebitne podatke pa pomeni, da tudi ni točna trditev tožeče stranke, da bi moral v primeru, ko je drugi toženec ponudil tožeči stranki v odkup poslovni delež po določeni ceni, že imeti kupca prav za tako ceno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazloženost ugovora - dokazno breme
Ob tem je treba upoštevati tudi, da je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja na upniku in če dolžnik v ugovoru izpodbija njegov obstoj, v takšnem primeru ta okoliščina zadošča za utemeljenost ugovora.
Ker je bila predkupna pravica dogovorjena le za čas opravljanja funkcije predsednice uprave in ker je prišlo do razrešitve tožnice kot predsednice uprave prvotožene stranke pred sklenitvijo pogodbe o prodaji avtomobila med prvotoženo in drugotoženo stranko, tožnica kot predkupna upravičenka ni upravičena zahtevati, da se prodajna pogodba razveljavi.
sodno varstvo – odpoved pogodbe o zaposlitvi – stečaj – razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka – vzpostavitev delovnega razmerja
Tožnik je vložil tožbo, ker tožena stranka po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka ni znova vzpostavila delovnega razmerja (ki je prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi stečajne upraviteljice). Glede pravočasnosti je tako bistveno vprašanje, kdaj je tožnik izvedel za kršitev svojih pravic, in od tega dne dalje bi moral v tridesetdnevnem roku vložiti tožbo. Tožba vložena kasneje pa se zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Ne glede na ugotovljeno dejstvo, da je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik užival alkoholne pijače na delovnem mestu in s tem huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker je bila podana več kot 30 dni od seznanitve tožene stranke z očitano kršitvijo.
ZDR člen 233. ZDR/90 člen 23, 23/3. ZTPDR člen 18, 18/4.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožena stranka je sklep o uvedbi postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela sprejela pred uveljavitvijo novega ZDR, tako da je v zvezi s prenehanjem delovnem razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela utemeljeno izdala sklep skladno z določbami ZTPDR in ZDR/09, četudi po uveljavitvi novega ZDR.