ZZZDR člen 219, 216, 217, 218, 219, 216, 217, 218.
stvarna legitimacija - postavitev skrbnika
V tem postopku ima položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem prevzema pravice in dolžnosti, postopek postavitve skrbnika pa se vodi po uradni dolžnosti (216. in 219. člen ZZZDR). Druge osebe v tem postopku svojih pravic in pravnih koristi niti ne morejo varovati, saj se o njih v postopku sploh ne odloča.
Določbo 15. člena ZDen je treba razlagati tako, da so v primeru, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev ali razglašen za mrtvega, upravičeni za uveljavljanje pravic po ZDen tisti, ki lahko po 78. členu oziroma 81. členu ZDen pridobijo upravičenčevo premoženje. Upravičenost do dedovanja morajo v denacionalizacijskem postopku izkazati s stopnjo verjetnosti.
V pouku o pravnem sredstvu je treba (pravilno) navesti, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v katerem roku vloži pritožbo in koliko znaša zanjo taksa ter da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal, ta pa mora biti naveden s polnim imenom in naslovom v primeru, če je pritožba zoper odločbo dovoljena. Če je pouk o pravnem sredstvu v odločbi, kot v konkretnem primeru, napačen, se stranka lahko ravna po veljavnih predpisih ali po pouku; vendar pa če se stranka ravna po napačnem pouku to zanjo ne more imeti nobenih škodljivih posledic (4. odstavek 215. člena ZUP).
V primeru, ko iz podatkov predloženega upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je bila stranka napačno poučena, da pritožba ni dovoljena in da je mogoč upravni spor, na podlagi določbe 6. odstavka 215. člena ZUP teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če stranka že prej ni vložila pritožbe na pristojni organ. Zato ima v tem primeru tožeča stranka pravico vložiti pritožbo zoper uvodoma navedeno odločbo tožene stranke v (petnajstdnevnem) roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe po določbi 1. odstavka 235. člena ZUP, pri čemer rok za pritožbo teče za tožečo stranko od dneva vročitve te sodne odločbe.
URS člen 157, 157/1, 157, 157/1. ZOFVI člen 105, 105/4, 105, 105/4. ZUS člen 60, 60/1-3, 1, 14, 14/3, 60, 60/1-3, 1, 14, 14/3. ZUP člen 140/2, 3, 140, 140/1, 140/2, 3, 140, 140/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 12, 18, 7, 7/1, 7/2, 12, 18, 7, 7/1, 7/2.
dokazno pravo v postopku napredovanja v naziv - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
Določbe iz II. poglavja Pravilnika, čeprav so sistematizirane pod naslovom "postopek podelitve naziva", imajo tudi materialno vsebino, ki jo je treba upoštevati ob uporabi pravil dokaznega prava iz ZUP. V presoji je sodišče upoštevalo upravno-sodno prakso, ki določilo 3. odstavka 14. člena ZUS razlaga zelo omejeno in sicer v takih primerih ugotavlja tudi, ali bi novi dokazi, ki jih stranka predloži šele v upravnem sporu, lahko bili podlaga za drugačno odločitev.
odločba kot javna listina - upravičenec do denacionalizacije
Resničnosti tistega, kar se v javni listini določa (tj. odločbe), v postopku, v katerem ta listina služi kot dokaz, ni mogoče izpodbijati. Za izpodbijanje tistega, kar se v taki javni listini določa, velja drug postopek - postopek na podlagi pravnih sredstev. Če javne listine - odločbe na ta način niso bile izpodbite, so v postopku, v katerem so te listine dokazi, organi nanje vezani v tem smislu, da morajo šteti, da je dokazano, o čemer se v njih odloča.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11/5, 11, 11/2, 11/3, 11/5, 11, 11/2, 11/3.
komunalno opremljeno stavbno zemljišče - priključek za preskrbo s pitno vodo - stavbno zemljišče
Pri priključku za preskrbo s pitno vodo kot zahtevi za opredelitev zemljišča kot komunalno opremljenega gre za zagotovljeno možnost priključitve na sistem za distribucijo kot sistem za preskrbo s pitno vodo. Priključka na sistem za distribucijo pa vodnjak ne predstavlja.
Kadar po 11. členu ZDen uveljavljajo denacionalizacijo po prejšnjem lastniku, ki je umrl pred 28. 8. 1945, kot upravičenci njegovi pravni nasledniki, le-ti nastopajo v postopku le kot skupnost dedičev. Osebe, ki z denacionalizacijsko zahtevo vrnitev premoženja v smislu 11. člena ZDen uveljavljajo, kot vlagatelji lahko nastopajo v korist vseh dedičev in glede vsega premoženja, če je zahteva tako oblikovana oziroma če se ne omejuje na nekatere dediče ter le njim pripadajoči del premoženja.
Tožnika sicer nista opredelila pravne podlage na katero opirata zahtevo za izdajo začasne odredbe (1. ali 2. odstavek 69. člena ZUS), čeprav se to pričakuje, zlasti, ker vlagata zahtevo po prava vešči stranki. Glede na izrecno zahtevo, ki se glasi "zaradi česar predlaga, da naslovno sodišče odloži izvršbo," pa je sodišče štelo, da zahtevata izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS.
Z odločbo, ki je predmet izvršbe, je bilo tožnikoma naloženo, da otroka vključita v diagnostični postopek zaradi suma na bolezen, ki jo je treba zdraviti. Tega, da bi prišlo v tem postopku dejansko do odstranitve bezgavke, ne da bi bilo pred tem opravljeno zanesljivo diagnosticiranje, pa tožnika nista izkazala. Da v konkretnem primeru odložitev izvršitve ne bi nasprotovala javni koristi, glede na to, da se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa bi morale obstajati posebne, izjemne okoliščine, ki pa jih tožnika v svoji zahtevi niti ne zatrjujeta.
Odločanje po nadzorstveni pravici je še v okviru zakonske določbe 105. člena ZVojI, če organ do zaključka o kršitvi materialnega zakona ni prišel z dopolnjevanjem ugotovljenega dejanskega stanja ali drugačno presojo dokazov ali dopolnjevanjem razlogov ob uporabi še drugih materialnih določb. S tem pravnim sredstvom ni mogoče v nasprotju z zakonom sanirati položaja, ko odločba organa prve stopnje ni bila preizkušena z revizijo, tj. pravnim sredstvom, pri katerem je procesni položaj stranke v upravnem postopku praviloma ugodnejši kot pri razveljavitvi na podlagi nadzorstvene pravice.
ZLS člen 67, 67/2, 67, 67/2. ZUP člen 261/1, 263, 263/1-1, 260, 260-1, 261, 261/1, 263, 263/1-1, 260, 260-1, 261.
obnova postopka - neobstoj obnovitvenega razloga - pristojnost občinske uprave za odločanje na prvi stopnji v zadevah iz občinske pristojnosti
Obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP ni podan, ker je bilo dejstvo, ki se uveljavlja kot obnovitveni razlog, tožeči stranki znano že v času postopka, katerega obnovo zahteva. Po ugotovitvi, da ni podan obnovitveni razlog, se toženi stranki ne bi bilo potrebno spuščati v odločanje, ali je predlog za obnovo postopka dopusten v smislu 1. odstavka 261. člena ZUP in pravočasen v skladu s 1. točko 1. odstavka 263. člena ZUP, kajti takoj ko je manjkal eden izmed procesnih pogojev za vsebinsko obravnavanje, je bilo predlog za obnovo postopka potrebno zavreči.
Kljub temu, da v glavi izpodbijanega sklepa ni navedeno, da ga izdaja občinska uprava, je iz njegovega uvoda razvidno, da se izdaja na podlagi 67. člena Statuta občine Ž., ki določa, da o stvareh iz občinske pristojnosti na 1. stopnji odloča občinska uprava.
Tožena stranka ni naredila izračuna oziroma prikaza dohodkov tožnice in obeh otrok in izračuna, če dohodek zadošča za trajno in materialno varnost v smislu 5. člena Uredbe Vlade RS o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZUS člen 38, 38/3, 38, 38/3. ZBPP člen 24, 24/1-4, 24, 24/1-4.
sodna presoja prostega preudarka v upravnem sporu o pravici do brezplačne pravne pomoči
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč potem, ko je ugotovila, da ni izpolnjen pogoj, določen v 4. alinei 24. člena ZBPP, ker sklep o izvršbi v zadevi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči temelji na izvršljivi sodni odločbi, in sicer sklepu Okrožnega sodišča v zvezi s sklepom Višjega sodišča, pri čemer tožnik svojih pavšalnih trditev, da tožena stranka ni upoštevala 26. člena v zvezi s 55. členom Zakona o izvršbi niti ne konkretizira niti ne navede in ne obrazloži okoliščin, ki naj bi jih tožena stranka ne upoštevala.
Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna je na abstraktni ravni opredelil že zakonodajalec z določbo 2. odstavka 24. člena ZBPP.
Ker iz določb ZBPP ne izhaja, za kolikšno stopnjo verjetnosti izgleda za uspeh naj bi šlo pri izpolnjevanju tega objektivnega pogoja, je zato v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč, da o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloči po prostem preudarku. Sodna presoja prostega preudarka v upravnem sporu pa je zadržana, kot izhaja iz določbe 3. odstavka 38. člena ZUS, po kateri upravno sodišče v takem primeru preveri, ali je izpodbijani akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Po presoji sodišča je imela tožena stranka dovolj podatkov v predloženih spisih predmetne zadeve za svoj zaključek, da tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in zato zadeve ni razumno sprožati glede na sam izid, saj predlagana izvršba temelji na izvršljivi sodni odločbi.
Kot pogoji pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga svojo prošnjo.
ZDRS člen 39. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Tožnika obsojena na podlagi UVS (Uredba o vojnim sudovima, Vrhovni štab NOV i Poj, 24. maj 1944) in Zakona o vrstah kazni (Uradni list DFJ, št. 48/45). Oba citirana zakona nimata določb kdaj postane sodba pravnomočna. Upoštevaje odločbo U-I-6/93 in da je pravica do pritožbe ustavna pravica, je sodba postala pravnomočna 27. 10. 1945, ko jo je obravnavalo Vrhovno sodišče DFJ in ne 21. 8. 1945, ko je bila izrečena sodba Vojaškega sodišča E vojnega področja, ko sta bila tožnika obsojena tudi na izgubo jugoslovanskega državljanstva.
Sodišče na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da je "Seznam Kulturbundovcev" nastal kot sekundarno gradivo po vojni in je brez rojstnih podatkov, navedbe vira, datuma, žiga in podpisa odgovorne osebe, kar je skladno s temi podatki navedeno tudi v izpodbijani odločbi, zato so neutemeljene tožbene navedbe, da ga kot takega ga ni mogoče skonstruirati v pravno veljaven uradni dokument oziroma javno listino. Tožbenega ugovora po mnenju sodišča ni mogoče sprejeti, saj tožena stranka v izpodbijani odločbi nikjer izrecno ne trdi, da so arhivske listine, ki jih je uporabila v zvezi s presojo članstva v Kulturbundu, javne listine. Sicer ob citiranju pisnih virov zaključuje, da je pravilna presoja prvostopnega organa, ko je štel kot verodostojen dokaz arhivske podatke Arhiva Republike Slovenije, ki kažejo na članstvo tožnikovih staršev in njegove družine ter samega tožnika, čeprav pred vojno mladoletnega, v Kulturbundu, vendar pa je pravilno njeno stališče, da je uporaba navedenega arhivskega gradiva kot zgolj enega izmed dokaznih sredstev skladna z določbo 2. odstavka 159. člena ZUP/86 in v ničemer ne krši Zakona o varstvu osebnih podatkov. Po jezikovni, teleološki in sistematični razlagi 2. odstavka 35. člena ZDRŽ/45 obstaja domneva nelojalnosti celo v primeru, ko neka oseba nemške narodnosti ne bi bila član Kulturbunda. To pomeni, da je v vsakem primeru, ko sta izkazani ostali dve okoliščini iz 2. odstavka 35. člena ZDRŽ, potrebno izkazati lojalnost osebe, ki ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov z okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži. Tožnik nima prav, kolikor se glede opredelitve pojma lojalnosti, ki je nedoločen pravni pojem, sklicuje zgolj na njegovo jezikoslovno definicijo, vsebovano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, s katero smiselno uveljavlja izključno jezikovno (gramatikalno) metodo razlage navedenega nedoločnega pravnega pojma. Vendar pa se ta metoda v pravu uporablja le kot ena izmed metod in skupaj z ostalimi metodami razlage pravnih norm, ne pa kot edina metoda, ki bi izključevala vse druge metode, zlasti sistematično, logično teleološko, zgodovinsko in ostale ustaljene metode, ki so se izoblikovale v pravni teoriji. Tožena stranka mora ob upoštevanju pravnega mnenja in stališč sodišča, ki se tičejo postopka, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka odločiti o tem, ali je tožnik dokazal, da nelojalnost v primeru njegovega očeta in zlasti tudi njega samega (individualno) ni obstajala, enako stališče pa je zavzelo tudi Ustavno sodišče RS glede individualnega ugotavljanja in presoje (ne)lojalnosti mladoletnih oseb.
Ker je bil sklep tožene stranke o ustavitvi postopka v delu, ki se nanaša na zahtevo BB za registracijo zastopnika stranke, s sodbo odpravljen in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek, je odpadla pravna podlaga za nadaljevanje postopka v skladu s 3. odstavkom 151. člena ZUP in posledično za izdajo izpodbijane odločbe.
Ker predstavlja t.i. lastna udeležba del plačila za storitev, ki jo opravi dajalec lizinga na podlagi sklenjene pogodbe, je potrebno, da tožnik tudi od t.i. lastne udeležbe plača davek od prometa storitev.
Zakonita subrogacija - prehod obveznosti z družbe na družbenika velja samo za tiste družbenike, ki so odgovorni za obveznosti družbe. Zato je treba ugotoviti položaj tožnice kot aktivne družbenice, skladno s kriteriji iz odločbe Ustavnega sodišča.
ZUS člen 25, 25/1-2, 25, 25/1-2. ZAzil člen 35/2-1, 36, 34, 34/1-2, 35, 35/2-1, 36, 34, 34/1-2, 35.
nebistvena kršitev pravil postopka
Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka v primeru, če tožena stranka v izpodbijani odločbi ni navedla konkretnih okoliščin in svojih preudarkov, ki so jo vodili k trditvi, da gre v primeru za očitno neutemeljeno vlogo za azil (po določbi 1. alinee 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 36. členom ZAzil) ob upoštevanju okoliščine, da je bil v konkretnem primeru upravni postopek brez dvoma izveden skladno s temeljnimi načeli ZUP in procesnimi (standardi) določbami ZAzil, pa tudi v uvodu izpodbijane odločbe je pravilno navedena določba 2. alinee 1. odstavka 34. člena ZAzil kot pravna podlaga odločitve tožene stranke, zato ugotovljena pomanjkljivost glede uporabe pravil postopka oziroma protislovje, ki izhaja iz trditve v obrazložitvi izpodbijane odločbe (na str. 6., 1. odstavek) ne more vplivati na zakonitost oz. pravilnost odločitve.
Zaključek, da denacionalizacija v obliki vrnitve nadomestnih kmetijskih zemljišč ni možna ter da sporazum o nadomestnih zemljiščih niti ne pride v poštev, je po presoji sodišča mogoč le iz razloga, ki bi izhajal iz določbe 1. odstavka 27. člena ZDen. Vsaka drugačna razlaga te določbe namreč pomeni nedopustno izključevanje oziroma omejevanje te oblike denacionalizacije, ki ne temelji na zakonu.