pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu
Če je pravni naslednik oporočni dedič denacionalizacijskega upravičenca, mora obstajati verjetnost, da gre za oporočna razpolaganja, ki bi lahko imela pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja. Zato je pri razčiščevanju procesnega vprašanja, kdo je po 15. členu ZDen upravičeni vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka, treba upoštevati tudi pogoj iz 81. člena ZDen.
Vsaka država ima suvereno pravico s svojimi zakoni urediti vprašanja državljanstva kot pravne vezi med konkretno državo in njenimi državljani na svojem državnem teritoriju, nikakor pa nima (suverene) pravice urejati vprašanj državljanstva tujih držav.
stalno prebivališče ob prenehanju nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa - priznanje statusa žrtve vojnega nasilja
Če je nasilno dejanje ali prisilni ukrep bil povzročen izven območja državnega teritorija Republike Slovenije drugje na območju bivše Kraljevine Jugoslavije, mora stranka za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja izpolnjevati poleg posebnih pogojev, predpisanih za posamezno kategorijo žrtev vojnega nasilja, še splošni pogoj stalnega prebivališča iz 6. v zvezi s 7. odstavkom 2. člena ZZVN.
sodelavci na strani agresorja - priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja
Stališče prvostopnega organa, ki mu pritrjuje tudi tožena stranka, da osebi, za katero bi bilo sicer ugotovljeno, da je določen čas izpolnjevala pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, tega tudi za obdobje pred nastankom morebitnega razloga iz 6. člena ZZVN ni mogoče priznati, ni utemeljeno. Navedena zakonska določba, kot izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 123/2000 z dne 16.10.2002, nima kaznovalnega namena, ki bi narekoval zavrnitev zahtevka za priznanje statusa osebi, pri kateri je ugotovljeno, da je kasneje, po izpolnitvi pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, začela sodelovati na strani agresorja.
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja je potreben element prisiljenja, torej da oseba v spornem obdobju ni ravnala po lastni volji oziroma odločitvi, ampak so bila njena ravnanja odraz nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev.
Po določbi 2. člena ZZVN je žrtev vojnega nasilja - taboriščnik oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov poslale v taborišče. Da je bil ta prisilni ukrep storjen iz političnih razlogov je po presoji sodišča mogoče šteti le, če ga je okupator izvajal v zasledovanju svojih vojnih ciljev (načrtov in o ozemeljski razširitvi). Tožnik pa je bil zajet in odpeljan v taborišče kot častnik vojske Kraljevine Jugoslavije, torej kot pripadnik oboroženih sil vojskujoče se države, česar pa ni mogoče enačiti s prisilno odvedbo v taborišče iz političnih razlogov.
ZZZDR člen 106, 106. ZUS člen 65/1, 26, 26/2, 65, 26/2, 65, 65/1, 26.
molk organa
Po 2. odstavku 26. člena ZUS sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, z zakonom določenem času, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Iz tožbi priloženih listin izhaja, da je predpisani rok za izdajo odločbe potekel, da sta tožnika po poteku tega roka ponovno zahtevala izdajo odločbe in da tožena stranka tudi na ponovno zahtevo odločbe ni izdala.
ZIKS-1 člen 82/1, 24, 24/1-1, 82, 82/1, 24, 24/1-1, 82.
prekinitev prestajanja zaporne kazni
Prekinitev prestajanja zaporne kazni je le izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevane podlage, to je hujše bolezni, zaradi katere obsojenec ni zmožen prestajati kazni, dejansko izkazana in s strani lečečih zdravnikov izrecno ugotovljena. V obravnavanem primeru pa so zdravniki tožniku le priporočili, naj "po možnosti nadaljuje zdravljenje v domačem okolju", kar pa po presoji sodišča za izkaz hujše bolezni in s tem za prekinitev prestajanja kazni zapora, ne zadostuje.
ZDoh člen 15, 16. ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 21.
davki in prispevki - izvirna knjigovodska listina - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčenju
V zvezi z uporabo Sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčenju z Italijo je treba ugotoviti kakšen status ima italijanski poslovni partner in za kakšno vrsto dohodka gre.
Po presoji sodišča je sestava skupine vezana na odločbo o odobritvi in je s tem za čas trajanja odobrenega skupinskega obračuna določena kot obvezna in s tem tudi nespremenljiva. To potrjuje tudi določba 6. odstavka 200. člena ZDavP, ki ureja plačilo razlike, ki nastane zaradi spremembe obdavčenja v skupini, saj je po tej določbi sprememba možna le v primeru, če se posamezni član skupine naknadno opredeli za posamično obdavčenje.
ZZZDR člen 198, 220, 194/1, 194/2, 195, 183, 187, 194, 178, 178/2, 178/3, 198, 220, 194/1, 194/2, 195, 183, 187, 194, 178, 178/2, 178/3. Pravilnik o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil člen 13, 13.
Glavno vodilo organa pri postavitvi in pri spremljanju dela skrbnika je varstvo pravic in koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo.
Skrbnik mora centru za socialno delo v skrbniškem poročilu navesti vse podatke, ki jih določa 2. odstavek 194. člena ZZZDR in 13. člen Pravilnika o postopku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil, in jih ustrezno dokumentirati - izkazati.
skupinski davčni obračun - davek od dobička pravnih oseb
Sestava skupine, za katero se z odločbo (najmanj za tri leta) odobri priprava skupinskega davčnega obračuna, je vezana na odločbo o odobritvi in s tem določena kot obvezna in nespremenljiva. Obdavčenje na podlagi skupinskega davčnega obračuna pomeni davčno ugodnost, za katere pridobitev in ohranitev morajo davčni zavezanci izpolnjevati v zakonu določene pogoje. Čim ti v času, za katerega je ugodnost odobrena, pogojev več ne izpolnjujejo, ugodnost v celoti izgubijo, s čemer nastopi obveznost naknadnega obračuna in plačila davka. S prenehanjem posameznega člana skupine preneha skupina, na katero se odobritev nanaša.
ZGD člen 50. ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 21.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznan odhodek
Ni mogoče šteti za stroške investicijskega vzdrževanja in s tem za davčno priznan odhodek vlaganj, ki povečujejo vrednost osnovnega sredstva in njegove bodoče koristi. Ker tožnik ni izkazal, da sta bili potovanji opravljeni iz poslovnih namenov, ne gre za davčno priznan odhodek iz 12. člena ZDDPO. Za upoštevanje ugodnosti, daril gostom igralnic, kot stroškov reklame, mora biti izkazano, komu je bila dana ugodnost, zakaj je bila dana in kdo jo je prejel. Sicer se ugodnost kot strošek reklame in davčni odhodek ne prizna. Kot stroški in s tem davčno priznani odhodki pa se tudi ne priznajo stroški vzdrževanja softwara, ker razen računov tožnik ni predložil dokazov, da so bile storitve iz računov opravljene.
ZUP člen 77, 74, 74, 77. ZPD člen 22, 26, 38, 22, 26, 38. ZDoh člen 67, 68, 67, 68. ZDDPO člen 12, 12, 12. ZDavP člen 15a, 30, 15a, 30.
prometni davek - davek od dobička pravnih oseb
Po drugem odstavku 22. člena ZPD sta tako obračun kot plačilo davka vezana na plačilo storitve. Ker v konkretnem primeru najemnina ni bila plačana, ni bilo podlage za obračun in ne za plačilo prometnega davka in ima torej tožeča stranka prav, ko ugovarja naloženemu plačilu zamudnih obresti.
Ker na ugovore v pripombah na zaprosilo in v pritožbi ni bilo v celoti odgovorjeno, je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje odpravo določbe.
Za davčno priznavanje odhodkov ni dovolj, da se je tožeča stranka pogodbeno zavezala za plačilo stroškov garancije, ampak mora biti plačilo poroštva tujemu dobavitelju tudi dejansko izkazano.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 5.
davek od dobička pravnih oseb - odhodek davčnega zavezanca - odpis terjatev
Dokler neka listina ni verodostojna, se na njeni podlagi uveljavljane odhodke ne more presojati, ali predstavljajo neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. Tožena stranka je pravilno uporabila SRS standard 5, ko je ugotovila, da za terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku ali ki niso poravnane v rednem roku, potrebno izkazati kot dvomljive in sporne, česar pa tožnik, kot sama priznava v tožbi, ni storil.
uporaba določb splošnega upravnega postopka v upravni izvršbi
Ob izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, torej ob uvedbi izvršilnega postopka zoper tožnika je bil v veljavi še ZUP/86. Ker ZUP/99 v 324. členu določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma, glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali pravno sredstvo končajo po določbah ZUP/86, je odločitev tožene stranke in prvostopnega organa, da v obravnavanem primeru zoper tožnika nadaljuje po določbah ZUP/86, pravilna.
Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov namen izplačila v tem postopku obravnavane odpravnine s strani tožeče stranke ni bil v tem, da se delavcu, ki mu zaradi operativnih razlogov ne more več zagotavljati dela zagotovi določena socialno varnost, temveč zgolj v tem, da se doseže izplačilo, ki ne bo zapadlo obveznosti plačila davkov in drugih dajatev. Ker pa je po 1. odstavku 16. člena ZDoh osnova za davek od osebnih prejemkov plača, nadomestilo plače in drug prejemek iz delovnega razmerja, zmanjšan za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, iz podatkov upravnih spisov pa izhaja, da je bilo tekom postopka ugotovljeno, da je tožnica delavcu izplačala prejemek, ki ga vsebinsko ni mogoče opredeliti kot odpravnino za trajno presežnega delavca, je tudi po presoji sodišča odločitev prvostopnega organa in tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.
ZOR člen 344, 344/1, 344, 344/1. ZAPPNI člen 33, 33/2, 33, 33/2. ZDavP člen 53.
verižna kompenzacija oziroma pobot - prisilna izterjava davčnih obveznosti od dolžnikovega dolžnika
Verižni pobot zavezuje od trenutka, ko so pogodbo potrdile vse pogodbene stranke. Sprememba verižnih kompenzacij oziroma pobotov preko žiro računa pa predstavlja le evidenco prilivov in odlivov oziroma sledenje plačilnega prometa.
poseg v človekove pravice - povrnitev škode - načelo subsidiarnosti - molk organa - spor polne jurisdikcije
Ker tudi iz podatkov v spisu in tožbenega predloga očitno izhaja, da ni podan poseg v katero od ustavnih pravic iz 34. ali 35. člena Ustave RS, niso podani pogoji, da bi sodišče samo odločilo o stvari na podlagi določila 1. odstavka 2. člena ZUS v povezavi z določilom 1. odstavka 65. člena ZUS. Ker v konkretnem primeru sploh še ni ugotovljena protipravnost ravnanja organa na prvi stopnji upravnega postopka v zvezi s katerim tožnik uveljavlja škodo, bi odločanje o škodi pomenilo bistveno podaljševanje postopka v upravnem sporu, spor v zvezi s škodo pa bo lahko ustrezno rešen v ponovnem upravnem postopku ali pa v pravdnem postopku.
ukrep državnega organa brez pravnega naslova - denacionalizacijski upravičenec
Določbe 4. člena ZDen ni mogoče razlagati tako, da prehod premoženja v državno last zaradi ukrepa državnega organa brez pravnega naslova, ki je lahko podlaga za denacionalizacijo, ni časovno vezan. To določbo je mogoče razlagati le tako, da je denacionalizacija možna v zvezi s tistim ukrepom, ki ga je državni organ izvršil do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963, to je do 7. 4. 1963.