Podatkov, ki so ugotovljeni v postopku, predpisanem v Zakonu o zemljiškem katastru - mejnem ugotovitvenem postopku, postopku nove izmere - in ki niso izpodbiti v postopku in na način, na kakršnega jih je mogoče izpodbiti, ni mogoče spremeniti s posebno odločbo. Vpisi in vrisi v zemljiškem katastru se smejo napraviti le na podlagi listin, ki so predvidene s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim podzakonskim predpisom in na podlagi uradnih ugotovitev, ki jih opravijo geodetski organi.
Tudi, če se določene parcele po dolgoročnem planu nahajajo na območju urejanja, ki je namenjeno stanovanjski gradnji in bi bile glede na 2. člen Zakona o stavbnih zemljiščih stavbna zemljišča, je pri ugotavljanju, ali te parcele sestavljajo zaščiteno kmetijo, treba uporabiti 6. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, po katerem se določbe tega zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Da se sporne parcele uporabljajo v kmetijske namene, izhaja iz posestnih listov, iz katerih je razvidno, da so zemljišča opredeljena s katastrsko kulturo. Torej parcele niti po dejanski rabi in niti v formalnem smislu niso izgubile statusa kmetijskih zemljišč.
ZAzil člen 61, 61. ZUP člen 144, 144/1-1, 144, 144/1-1.
azil - posebna oblika zaščite
Organ prve stopnje in tožena stranka sta upoštevala, da tožnik le ponavlja svoje razloge, ki jih je že navedel v svoji prošnji za azil, pri zahtevi za posebno obliko zaščite ne navaja zakaj meni, da bi bil ogrožen v primeru vrnitve v matično državo. Vse objektivne okoliščine ogroženosti pa so bile presojene že v azilnem postopku.
Ni razlogov, da organ prve stopnje ne bi odločil na podlagi 1. točke 1. odstavka 144. člena ZUP, ker tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev in zaključkov tožene stranke in ne obrazlaga zakaj trdi, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.
ugotavljanje višine odškodnine, dane ob podržavljenju
Pri ugotavljanju višine ob podržavljanju dane odškodnine prejem praviloma ni bistven, presojati je treba zgolj možnost realizacije določene odškodnine.
Načelo zaslišanja stranke z vidika stranke predstavlja procesno pravico, ki je lahko omejena samo z zakonom, pa še to le v primeru, ko je taka omejitev ustavno dopustna, kolikor pa taka pravica ni omejena z zakonom, pomeni kršitev načela zaslišanja stranke bistveno kršitev pravil postopka, v interesu samega postopka pa je, da se z zaslišanjem stranke pride do materialne resnice lažje, hitreje in zanesljiveje.
uporaba podzakonskega predpisa - vrednotenje kmetijskega zemljišča
Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja je primerna pravna podlaga tudi za ugotavljanje sedanje vrednosti odškodnin, odmerjenih za nacionalizirana kmetijska zemljišča, pri čemer je ugotavljanje paritete dejansko vprašanje, ki v postopku dopušča nasprotni dokaz.
URS člen 14, 14/1, 14/2, 22, 25, 49, 49/3, 57, 57/3, 58, 58/1, 58/2, 153, 157. ZVis člen 1, 6, 6/2-3, 6/2-4, 49, 49-8, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 56/1, 57, 59, 60. ZUP člen 2, 2/2, 4, 6, 6/1, 214, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 214/5, 254, 254/1, 254/2. ZUS člen 1, 25, 25/1-2, 60, 60/1-3, 60/3. Statut Univerze v Ljubljani člen 47, 47/3, 51, 51/4, 206, 230, 236, 236/2, 237, 237-2, 237-3. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12/4-5.
izvolitev v naziv visokošolski učitelj - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka - polje proste presoje - nedoločen pravni pojem - avtonomija državne univerze - pravica dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji - pravica do pravnega varstva - pravica do enakega varstva pravic - načelo sorazmernosti
Državna univerza ima v postopku izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev možnost diskrecije pri opredeljevanju nedoločnih pravnih pojmov iz zakonskega dejanskega stanu materialne narave, kot je v konkretnem primeru nedoločni pravni pojem "skrb za raziskovalni oziroma umetniški naraščaj". Tožena stranka lahko polje proste presoje koristi tudi na podlagi (novega) načelnega stališča, ki ga sprejme habilitacijska komisija po izdaji prvostopenjske odločbe. Vendar pa mora diskrecijsko oceno tožena stranka podati na podlagi zadostnih razlogov, mora pojasniti dejansko stanje stvari, ustrezne utemeljitve dejanskega stanja in preudarke, ki so vodili toženo stranko pri odločanju in s tem podati zadostno vsebino nedoločnemu pravnemu pojmu "skrb za raziskovalni naraščaj". Poleg tega pa mora odgovoriti na ključne pritožbene navedbe (smiselna uporaba 2. odstavka 254. člena ZUP).
V primeru, če je tožba vložena zaradi molka, sodišče tožbi ugodi, če spozna, da je tožba upravičena in samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. Zakon namreč ne določa primerov oziroma razlogov, ob katerih je treba šteti, da je molk upravnega organa utemeljen. Sodišče je zato navedbo, da o konkretni zadevi tožena stranka še ni odločala zaradi velikega pripada zadev, presojalo glede na podatke v tožbi in priloženih listin o teku postopka. Sodišče ugotavlja, da sta izpolnjeni obe kumulativno določeni procesni predpostavki za začetek upravnega spora po 1. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 26. člena ZUS. Gre torej za molk organa, ki je izenačen z negativnim upravnim aktom. Ker po presoji sodišča tožeča stranka upravičeno vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o prošnji tožnika z dne 24. 11. 1999.
Po razlagi 2. odstavka 35. člena ZDrž in 3. odstavka 63. člena ZDen obstaja domneva nelojalnosti celo v primeru, ko neka oseba nemške narodnosti ne bi bila članica Kulturbunda. To pomeni, da je v vsakem primeru, ko sta izkazani ostali dve okoliščini iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, lojalnost osebe, ki ni bila vpisana v evidenco jugoslovanskih državljanov, potrebno izkazati z okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži.
Pojem "ustrezno nadomestno zemljišče" v 29. točki 3. člena ZDen je treba razlagati v okviru določb 25., 26., 72. in 90. člena ZDen. Glavno merilo za oceno ustreznosti je vrednost nadomestnega zemljišča glede na vrednost podržavljenega zemljišča. Vrednost podržavljenega in nadomestnega zemljišča se izračuna po odloku. Če je bilo za arondirani parceli dano nadomestno zemljišče v vrednosti 91,8 % podržavljenih parcel, prejšnji lastnik ni upravičenec do denacionalizacije. Druge okoliščine, ki lahko vplivajo na oceno ustreznosti nadomestnega zemljišča, mora tožnik uveljavljati že v upravnem postopku in za svoje trditve predložiti dokaze.
Ker tožnik ugotovitvi, da izbrani kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, ne ugovarja, z ugovorom neustreznosti izbire drugega kandidata, ki zakonite pogoje izpolnjuje, ne more uspeti, saj je sodišče pristojno le za presojo zakonitosti izdanega akta, ne pa tudi za presojo ustreznosti izbire med prijavljenimi kandidati.
Sodišče je izpodbijani sklep, s katerim so bili prijavljeni kandidati o izbiri in imenovanju prvič uradno seznanjeni, odpravilo, ker ga je (kot izhaja iz njegovega uvoda in obrazložitve) županja izdala v izvrševanju sklepa občinskega sveta. Pisne odpravke sklepov občinskega sveta izdaja in podpisuje predsednik občinskega sveta, ki je sklep sprejel. Izdaja pisnega odpravka sklepa namreč ne predstavlja izvrševanja sprejetega sklepa, temveč akt v postopku njegove izdaje.
V postopku izdaje delnega enotnega dovoljenja za rekonstrukcijo ceste lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravice oziroma pravne koristi, ne morejo pa uspešno uveljavljati golega dejanskega interesa, kamor sodi tudi njihova zahteva, da naj se zaradi gradnje ceste odstrani njihov poslovno - stanovanjski objekt, v nasprotnem primeru pa naj se izvede večji odmik bodoče ceste od objekta. Tudi sicer z upravnim dovoljenjem ni mogoče spreminjati pogojev gradnje (kot so odmiki objektov od sosednjih nepremičnin, vrsta gradnje, lega predvidenega objekta, gabariti objekta itd), ki so določeni z lokacijskim načrtom. Take ugovore je mogoče upoštevati, če je to izvedljivo, v postopkih za izdajo prostorskih izvedbenih aktov, za katerih sprejem je pristojna lokalna skupnost oziroma država, če gre za objekt državnega pomena.
Kljub datumu na izpodbijani odločbi (19. 12. 1999), pa odločba ni bila odpremljena tožeči stranki v letu 1999, temveč šele januarja naslednjega leta, ko je pravica do izterjave že zastarala, saj odločba učinkuje šele od vročitve.
upravni postopek - upravna odločba - obrazložitev upravne odločbe
O pravici do izjemnega priznanja in odmere višje starostne pokojnine odloča Vlada na podlagi mnenja pristojnega upravnega organa, zato samo sklicevanje Vlade na negativno mnenje ne zadošča, temveč mora biti njena odločba obrazložena tako kot vsaka druga pisna odločba o stvari, ki je predmet upravnega postopka.
Pravilno je stališče tožene stranke, da se obstoj obnovitvenega razloga iz 2. točke 249. člena ZUP/86, na katerega se tožeča stranka izrecno sklicuje v svojem predlogu, in po kateri se postopek obnovi, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po Kazenskem zakonu, dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča.
Vprašanje veljavnosti odločanja na kongresu in s tem tudi izvolitve zastopnika stranke je tudi po presoji sodišča predhodno vprašanje, za rešitev katerega tožena stranka kot registrski organ ni pristojna in je zato odločitev, da se po določbah 47. in 150. člena ZUP postopek prekine ter tožnika napoti na pravdo tudi zoper politično stranko pravilna in zakonita v smislu določbe 4. odstavka 11. člena ZPolS. Prav tako je pravilna odločitev, da mora tožnik tožbo vložiti tudi zoper stranko. Postopek registracije sprememb pri toženi stranki se nanaša izključno na stranko, zato je odločitev sodišča o predhodnem vprašanju bistvenega pomena tako za vsebino njenega akta (statuta) kot tudi za registracijo zastopnika.
ZOR člen 336, 337, 336, 337. ZDavP člen 42, 53, 55.
ugovor dolžnikovega dolžnika - prisilna izterjava terjatev dolžnika
Tožnik ugovoru ni priložil pobotne izjave, ki bi jo dal pred tem, ko je kot dolžnikov dolžnik prejel sklep o prisilni izterjavi. S tem dnem je bila dolžnikova terjatev zarubljena. Zato tožnik ne more uspešno uveljavljati, da je terjatev s pobotom prenehala.
CZ člen 52, 52/1-2, 52/3. ZUP (1986) člen 35, 35/1, 143, 143/1, 143/3, 211, 211/1, 245, 245/2.
preverjanje carinske deklaracije - možnost sodelovanja stranke v carinskem postopku na prvi stopnji - ugotovitev carinske vrednosti
Odločba, ki jo carinski organ izda na podlagi 3. odstavka 52. člena CZ (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95) je ugotovitvena - z njo se le ugotavlja pravilna oziroma v postopku preverjanja carinske deklaracije ugotovljena carinska vrednost blaga in predvsem določa carinska obveznost. Pri tem se zavezancu z odločbo, izdano na podlagi 52. člena CZ, ne nalagajo v plačilo carinske dajatve. Stranki mora biti pred izdajo prvostopne odločbe dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah glede carinske vrednosti uvoženega blaga, na katere se opira odločba.