URS člen 14, 14/1, 14/2, 22, 25, 49, 49/3, 58, 58/1, 58/2, 153, 157. ZVis člen 1, 6, 6-3, 6-4, 49, 49-8, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 55/9, 56, 56/1, 57, 57/3, 59, 60. ZUP člen 2, 2/2, 4, 6, 6/1, 6/3, 214, 214/1-2, 214/1-3, 214/1-5, 214/5, 254, 254/2. ZUS člen 1, 25, 25/1-1, 25/1-2, 60/3. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12/3-4, 13. Statut Univerze v Ljubljani člen 51, 51/4, 230, 230-5, 230/1-1, 237, 237/1-2, 237/1-3, 276.
volitve visokošolskega učitelja - avtonomija državne univerze - prosti preudarek - varstvo ustavnih pravic - smiselna uporaba določb splošnega upravnega postopka
Državna univerza ni avtonomna v svojem ravnanju na tistem področju oziroma v tistih primerih, ko ravnanje tožene stranke pomeni kolizijo s katero drugo ustavno določbo na isti ravni ustavno-pravnega varstva, kajti ravnanje državne Univerze ne more biti neodvisno od ustavnih določb in ni avtonomna glede financiranja, ker naj bi po določilu 2. odstavka 58. člena Ustave RS to področje urejal zakon. Ker izpodbijani akt zadeva postopek odločanja tožene stranke o pritožbi zoper sklep senata članice Univerze z dne 6. 10. 2000, je treba v postopku presoje zakonitosti izpodbijane odločbe preveriti, ali je tožena stranka pravilno uporabila določila Statuta z dne 23. 6. 1995, ne pa novega Statuta (Uradni list RS, št. 64/2001). Nujnost smiselne uporabe določil ZUP poleg določil Statuta Univerze v Ljubljani v postopkih izvolitev visokošolskih učiteljev je podana, ker imajo določbe ZVis v zvezi z merili in volitvami v nazive visokošolskih učiteljev dovolj izrazito javno-pravno naravo, tožena stranka se financira iz javnih sredstev, je javno-pravna institucija, ki opravlja pomembne storitve v javnem interesu, saj država tudi prek tožene stranke ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo (3. odstavek 57. člena Ustave RS). Nujnost smiselne uporabe določil ZUP pa je vezana tudi na individualne pravice in pravne interese posameznikov, ki so vlagatelji prošenj za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Odločanje tožene stranke v tovrstnih postopkih je treba namreč povezati z drugimi ustavnimi določili, ki so v hierarhiji ustavno-pravnih vrednot enakovredne določilu 58. člena Ustave RS. Tožena stranka ima možnost odločati po diskreciji oziroma ima določeno polje proste presoje v tistih elementih citirane materialne določbe, kjer gre za t.i. nedoločne pravne pojme, ki jih ni mogoče dovolj določno vnaprej na splošni ravni opredeliti s strokovnimi kriteriji, numeričnimi izrazi ali tehničnimi pojmi. Izpodbijana odločba - poleg tega, da nima navedbe, da je tožena stranka uporabila prosti preudarek in da ga je uporabila na podlagi določene pravne določbe, kar je sodišče navedlo v drugem delu sodbe - tudi nima obrazložitve v smislu opisa dejanskega stanja stvari in ključnih razlogov oziroma preudarkov, ki so organ vodili pri odločitvi, da interpretacija 13. člena Meril Filozofske fakultete ne more veljati v konkretnem primeru.
ZDen člen 44, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11, 11.
pravna presoja statusa zemljišča - ugotovitev vrednosti - odškodnina za podržavljeno zemljišče
Odločitev, v katero kategorijo zemljišč spada podržavljeno zemljišče, je predvsem pravno vprašanje, saj vsebino pojmov (ne)zazidano stavbno zemljišče, komunalno (ne)opremljeno zemljišče dajejo predpisi in nanjo vežejo različne pravne posledice. To ugotovitev sprejme upravni organ. Če ugotovi, da je bilo zemljišče ob podržavljenju kmetijsko zemljišče, nima podlage za nadaljnje ugotavljanje, ali bi ga bilo mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov. Glede izpolnjevanja pogojev komunalne opremljenosti zemljišča se mora opredeliti le, če ugotovi, da je bilo zemljišče že ob podržavljenju stavbno zemljišče.
ZTuj-1 člen 65, 65/3. ZUP člen 65, 65/4, 240. ZUS člen 27, 27/3.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca
Tožnik je vložil pritožbo proti odločbi, ki jo je izdal organ druge stopnje in jo je obravnaval po 240. členu ZUP. Tožena stranka bi morala to pritožbo brez odlašanja poslati upravnemu sodišču, ker iz vsebine pritožbe nedvomno izhaja, da gre za tožbo v upravnem sporu.
Z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-69/92-30 z dne 10. 12. 1992 je bil razveljavljen 13. a člen ZDRS, kar pomeni, da je potrebno o prošnji, oprti na to določbo, odločati na podlagi 13. člena ZDRS. Pri odločanju v tovrstnih zadevah je treba namreč uporabiti predpis, ki velja v času izdaje odločbe, in ne predpis, ki je veljal ob vložitvi zahteve.
begunec - priznanje statusa in pravic žrtvi vojnega nasilja
Stranka, ki pregnanstvo uveljavlja, mora izkazati, da je pobegnila (kdaj, kam, kako, do kdaj ni bila možna vrnitev domov) in da je pobegnila pred grozečim nasiljem iz katerega od razlogov, navedenih v 4. odstavku 2. člena ZZVN: pred povračilnimi ukrepi okupatorja oziroma sodelavcev zoper družine partizanov, talcev ali zaradi sodelovanja v NOB oziroma zaradi nasilnega dejanja požiga, oropanja ali porušitve domače hiše (konkretno kakšno nasilno dejanje je grozilo oziroma bilo izvršeno, s čigave strani).
otroku starša, ki je življenje izgubil doma ob okupatorjevem topovskem obstreljevanju domače vasi, ne gre status žrtve vojnega nasilja, saj okupator ni neposredno nad njegovim staršem izvajal nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov, ki so pogoj za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja
ZZVN člen 2, 2/4, 2, 2/4. ZUS člen 14, 14/1, 14/3, 14, 14/1, 14/3.
begunec - status žrtve vojnega nasilja
Pri določanju statusa žrtve vojnega nasilja - begunca po 4. odstavku 2. člena ZZVN je odločilno le vprašanje, ali se je oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem, lahko vrnila v svoj kraj bivanja. Pri presoji navedenega statusa je pravno relevantna zgolj dejansko ugotovljena vzročno - posledična in časovna povezanost med aktivnostjo družinskega člana (partizana, pobitega talca ali sodelovanje z NOB) ter okoliščino, ali je bila oseba, ki uveljavlja status begunca dejansko nasilno pregnana iz svojega doma, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece.
ZZVN člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZUP člen 260, 265, 260, 265. ZSPOZ člen 10, 10/1-2, 10, 10/1-2.
obnova postopka
Nepravilna uporaba materialnega prava v postopku, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) ni razlog za obnovo postopka in s tem ni verjetno izkazan razlog za obnovo postopka.
ZUS člen 60/1-4, 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-4, 60, 60/1, 60/1-2. ZUSDDD člen 1, 1.
dovoljenje za stalno prebivanje
Za odločanje po 1. členu ZUSDDD je bistveno tudi dejstvo ali je prosilec oseba, ki je na dan 23.12.1990 imela prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ali je tujec, ki je na dan 25.6.1991, le prebival v Sloveniji. Glede pogoja dejanskega prebivanja pa je potrebno ugotoviti vse okoliščine povezane z življenjem prosilca, ki kažejo na to, kje je prosilec pretežno opravljal življenjske aktivnosti.
ZPD člen 21, 21/1-5, 24, 24/1-3. ZDavP člen 15, 16. ZUP (1986) člen 208, 208/2. Slovenski računovodski standardi standard 21.
obračun davkov in prispevkov - posredniška provizija - organizacija prevozov - davek od osebnih prejemkov - prometni davek - odločba o odmeri davka - dokazovanje - dokazi - knjigovodske listine - verodostojne listine - dokazna vrednost listine - dokazno breme
Storitve stranke, ki za naročnika prevoze zgolj organizira, štejejo kot storitve prometnega agenta. Osnovo za obračun prometnega davka, ki ga je stranka v tem primeru dolžna plačati, predstavlja ustvarjena provizija za njeno posredniško storitev (3. točka 1. odstavka 24. člena ZPD). Če ni sporno, da so službena potovanja delavcev bila opravljena, ni utemeljen zaključek, da izplačila na podlagi potnih nalogov in nalogov za izplačilo, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev za verodostojne knjigovodske listine, predstavljajo izplačila na neverodostojnih knjigovodskih temeljih ter kot take ne morejo imeti značaja potnih stroškov, če je mogoče v smislu 15. člena ZDavP z drugimi listinami dopolniti in sanirati pomanjkljive podlage za knjiženje.
ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 208, 208/1, 208/2, 209, 209/2, 219, 219/1, 245, 245/1. ZUS člen 41, 41/1.
poprava pomote v odločbi - nedoločen in nerazumljiv izrek odločbe - neskladje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
V izreku odločbe z dne 17. 1. 2001 je odločeno, da se prvostopna odločba v celoti odpravi, z izpodbijanim sklepom pa je tožena stranka izrek odločbe popravila tako, da se prvostopna odločba odpravi le delno. To ni poprava pomote v odločbi, ki bi jo bilo mogoče sanirati z uporabo določbe 219. člena ZUP/86. S takšno popravo je tožena stranka posegla v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, saj je odločbo spremenila. Sprememba izdane (vročene) odločbe pa je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva. Izrek izpodbijane odločbe, s katerim je tožena stranka odločila, da se pritožbi ugodi tako, da se prvostopna odločba odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek in odločanje (prvi odstavek izreka izpodbijane odločbe), v preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnila (drugi odstavek izreka), je v nasprotju sam s sabo oziroma ni določen in razumljiv.
Ker ZPD ne ureja vprašanja, katere fizične osebe je treba šteti za tuje in katere za domače fizične osebe, je treba uporabiti splošne predpise, to je določbe ZDRS.
Tožnikova trditev, da so uredbo, na katero se sklicuje, dolžni upoštevati carinski organi po uradni dolžnosti, ni pravilna. ECL je namreč vloga, s katero tožnik zahteva, kako naj se blago carini. Kontingenti so namreč ugodnost, ki jih določi vlada, na uvozniku pa je, da uveljavi pravice iz tega naslova v ECL, ni pa tega dolžan storiti. Če ugodnosti ne uveljavi oziroma jih ne uveljavi na predpisan način, tako, da v ustrezno polje ECL (36 oziroma 39) vpiše ustrezno šifro, se šteje, da ugodnosti ne želi, in da torej veljajo za blago običajne carinske stopnje, kot je pravilno pojasnila že tožena stranka.
Pravne legitimacije za vložitev zahtevka po 1. členu ZUSDDD nima državljan druge republike nekdanje SFRJ, ki je imel stalno prebivališče v Sloveniji in je zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, do izdaje dokončne odločbe, le če se mu pravni položaj ni spremenil.
ZDavP člen 15. Slovenski računovodski standardi standard 21.
davek od osebnih prejemkov
Če ni sporno, da so službena potovanja delavcev bila opravljena, zgolj zaradi pomanjkljivosti listin, ki so bile podlaga za izplačilo in knjiženje potnih stroškov v poslovne knjige delodajalca, in s sklicevanjem pri tem na neizpolnjene zahteve SRS 21 za verodostojno knjigovodsko listino, ni mogoče izplačilom dnevnic odreči značaja potnih stroškov ter jih prekvalificirati v izplačila osebnih prejemkov, če je pomanjkljivosti listin kot podlag za izplačilo in knjiženje mogoče v vsebinskem pogledu v smislu 15. člena ZDavP sanirati z drugimi dopolnilnimi listinami.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - status zemljišča - namembnost zemljišča - daljnovod
Šele pod pogojem, da bi tožena stranka na podlagi vseh pravno relevantnih dejstev ugotovila, da daljnovodni stebri stojijo na stavbnih zemljiščih v smislu drugega odstavka 58. člena ZSZ, bi lahko v skladu s pogoji in nameni drugega in četrtega odstavka 60. člena ZSZ uporabila določbe občinskega odloka, in sicer samo v delu, ki določa, da se nadomestilo za uporabo poslovnih površin plačuje od površine na katerih so zgrajeni daljnovodi.
oprostitev plačila prometnega davka invalidom za nakup avtomobila
Davčno boniteto nakupa vozila brez plačila prometnega davka je potrebno razlagati ozko, ker je izjema od splošnega načela plačila prometnega davka. To seveda pomeni, da je treba pri presoji pravilne rabe avtomobila strogo upoštevati zavezujočo normo 14. točke 18. člena ZPD, ki izrecno prepoveduje, da bi bil avto dan v rabo drugemu.
Dogovora o poravnani obveznosti v poslovnih knjigah tožeče stranke ni mogoče najti, zato ga tudi po presoji sodišča ni mogoče upoštevati kot verodostojno listino, ki bi izkazovala prenehanje sporne terjatve in spremembo njene dospelosti.
odbitek vstopnega DDV - kraj opravljene storitve - DDV
Montaža in demontaža opreme, ki je opravljena na premičninah je promet storitev. Ker je bila ta storitev opravljena nesporno izven teritorija Republike Slovenije, je bil kraj opravljanja storitve izven območja Slovenije. Ne gre torej za promet storitev, ki bi sodil v okvir uporabe DDV.