odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici (ZDavP)
Ker gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se po ureditvi davčnega postopka lahko posega le v dokončne odločbe o odmeri davkov, je potrebno določbo 22. člena ZDavP razlagati ozko in glede na specialnost ureditve, skladno z načinom odločanja v davčnem postopku. V postopku inšpiciranja davčni organ odločbo izda le v primeru ugotovljenih nepravilnosti in nezakonitosti, ki jih je z odločbo treba odpraviti. Dejanske ugotovitve, ki ob upoštevanju materialnega zakona izdaje odločbe po mnenju prvostopnega organa ne narekujejo, ostajajo zato na ravni zapisniških ugotovitev. V obravnavanem primeru tožena stranka, kot to utemeljeno ugovarja tožeča stranka, kršitve materialnega prava ni ugotavljala na podlagi dejstev, ugotovljenih v dokončni odločbi. Ugotavljala jih tudi ni iz zapisniških ugotovitev, kolikor bi bilo te glede način odločanja mogoče šteti za dejansko podlago izdane odločbe.
Višina komunalnega prispevka se določi po predpisu, ki je veljaven v času odločanja. Odločbo o višini komunalnega prispevka izda občinska uprava na zahtevo investitorja.
Člani in pravni nasledniki članov bivše zadruge, ki niso organizirani kot zadruga, ki izkazuje pravno nasledstvo po prejšnji zadrugi, niso aktivno legitimirani za sprožitev postopka za vrnitev premoženja bivše zadruge po ZZad. Ker je bivša zadruga prenehala zaradi združitve z drugo zadrugo, svojih deležev v bivši zadrugi tudi ne morejo zahtevati na podlagi ZDen, saj jim premoženje ni bilo podržavljeno s predpisom ali na način, ki ga ZDen predpisuje kot podlago za denacionalizacijo.
Kandidat za izvolitev v naziv redni profesor mora praviloma že izpolnjevati kvantitativne in kvalitativne pogoje, ki so določeni v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.
Na podlagi 1. odstavka 219. člena ZUP/86 je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja. S tem, da je tožena stranka s takim sklepom dodala izreku odločbe določene nepremičnine, ki se tudi vračajo, je posegla v pravni položaj, ki ga je ustvarila delna odločba, torej je to odločbo dopolnila. Ni šlo za popravo napake tehnične narave, ki bi dopuščala izdajo sklepa po 219. členu ZUP/86.
Dezerter vojske OVK - strah pred preganjanjem verjeten v letu 1998, leta 2003 objektivno neutemeljen. Tožena stranka se je opredelila do tožnikovih subjektivnih razlogov in ugotovila objektivno stanje. V tožbi trdi, da travmatizirane osebe potrebujejo zaščito, vendar v tožbi ne trdi, da bi bil takšna oseba.
taksa zaradi onesnaževanja okolja z vojaškimi vajami - začasna odredba
Zakonski določbi, ki urejata podlago za izdajo začasne odredbe (39. člen Zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS oziroma 1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. oziroma 4. odstavkom 30. člena ZUS) nista istovetni, ker določba 39. člena ZUstS meri predvsem na težko popravljive posledice v širšem smislu, saj se običajno akt, katerega presoja skladnosti z ustavo (oziroma zakonom) je obravnavana, nanaša na večje število subjektov, določbe 30. člena ZUS pa na posamezni subjekt, kar pomeni, da so lahko kriteriji za presojo posledic izvrševanja oziroma izvršitve spornega akta različni.
Pojem težko popravljive škode je po mnenju sodišča na področju obrambe države treba presojati po drugačnih merilih kot na drugih področjih bodisi delovanja države bodisi delovanja posameznikov ali pravnih oseb.
Strah pred preganjanjem zaradi narodnosti, vere - Judizem v Ruski federaciji - ni preganjanja iz razlogov po Ženevski konvenciji. Tožena stranka se je opredelila do tega, da dejstva, da je Jud ni sam razglašal, do njegovih potovanj v tujino in dogodkov leta 1997 in 1998, preučila razmere v izvorni državi. Tožena stranka je poudarila, da so se dogodki, zaradi katerih išče zaščito, pripetili štiri leta pred prihodom v Republiko Slovenijo, med tem časom je večkrat potoval v tujino in ob vrnitvah v domovino ni imel nobenih problemov.
ZOZ člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZVojI člen 92, 92. ZVV člen 31, 22, 22/1, 24, 31, 22, 22/1, 24. ZUS člen 60, 60/1-3, 60/3, 60, 60/1-3, 60/3. ZUP člen 180/1, 214, 214/1-5, 179, 179/1, 180, 180/1, 214, 214/1-5, 179, 179/1, 180.
potrdilo o dejstvu iz uradne evidence - skladnost obrazložitve in izreka odločbe
Tožena stranka je sicer v izpodbijani odločbi zagovarjala pravilno stališče, da prvostopenjski upravni organ ni dolžan na podlagi 179. in 180. člena ZUP izdati potrdila, da je tožnik opravljal dolžnost pri obrambi RS med agresijo v Narodni zaščiti KS C, vendar pa tožena stranka ni tej obrazložitvi prilagodila izreka izpodbijane odločbe. Za stranko je namreč lahko pomembno, ali je s prvostopenjsko upravno odločbo ugotovljeno, da upravni organ ni dolžan izdati zahtevanega potrdila, ali pa da je v prvostopenjski upravni odločbi ugotovljeno, da vlagatelj ni sodeloval pri opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije kot pripadnik narodne zaščite.
ZDen člen 64, 64/1, 64, 64/1. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo člen 11, 11/2, 11, 11/2.
zahteva za denacionalizacijo
Ravnanje organa, ki vlagatelju pravočasne in pravilne priglasitve pravic do gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin, vložena na podlagi okrožnice za izvajanje Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lasti (Uradni list RS, št. 26/90 in 2/91), ne glede na to, ali je bila dana ustno ali v pisni obliki, ne bi obvestilo, tako kot zahteva Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo v 2. odstavku 11. člena, da po ZDen lahko vloži zahtevo za denacionalizacijo, v katerem roku, pri katerem organu in s katerimi podatki, predstavlja tako kršitev pravil postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev v zadevi in zaradi katere je odločitev nezakonita. Pri tem je nepomembno, ali priglasitev vsebuje izrecni zahtevek za vrnitev priglašenih nepremičnin, kajti Navodilo tako vlogo obravnava kot priglasitev pravic do podržavljenega premoženja, zato tudi če izrecnega zahtevka ne vsebuje, ni mogoče šteti, naj ne bi bila dana z namenom bodočega uveljavljanja pravic do podržavljenega premoženja.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - otrok staršev, ubitih zaradi sodelovanja v NOB
Spomenica, po kateri je bil tožnikov oče žrtev fašističnega terorja in ostale okoliščine, ki jih navaja tožnik v pritožbi, bi bile lahko relevantne za odločitev, saj se po ZZVN ne zahteva, da se za sodelovanje v NOB lahko šteje samo sodelovanje vojaške in ne tudi civilne osebe.
Sporno med strankama je, ali je ZZVN kot zakon, ki je podlaga za odločanje v tej zadevi v nasprotju z Ustavo RS. Ustavno sodišče RS je že večkrat obravnavalo in presojalo določbe ZZVN in se je glede njegove ustavnosti v smeri, kot jo predlaga tožnica tudi že opredelilo. Kot izhaja iz ocene Ustavnega sodišča RS, je imel zakonodajalec za odločitev, da prizna možnost priznanja statusa žrtve vojnega nasilja le tistim, ki jim je to nasilje povzročil okupator, agresor ali njegovi pomagači, ne pa tudi vsem drugim, ki so bili v času vojne izpostavljeni nasilnim dejanjem, ravnanjem ali okoliščinam, razumne razloge že v sklopu nujne presoje, koliko materialnega bremena si lahko država naloži s to posebno obliko odškodnine. Razlika med vojnim nasiljem, ki ga je povzročil agresor in drugimi dejanskimi stanji, med drugim tudi stanjem, ko nasilje izhaja iz ravnanja osvobodilne strani, je jasna in je lahko kriterij za različno zakonodajno urejanje, zato Ustavno sodišče RS neskladja z ustavnim načelom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ne vidi. Posebno varstvo žrtev vojnega nasilja v temelju ni plačevanje dolga države, temveč njeno, na solidarnosti temelječe izpolnjevanje načel socialne države. Sodišče, upoštevajoč navedena stališča Ustavnega sodišča RS, v skladnost določb ZZVN z Ustavo RS ne dvomi, zato ni sledilo predlogu tožnice, da po določbi 156. člena Ustave RS postopek prekine in začne postopek pred Ustavnim sodiščem RS.
Tudi prikazovanje logotipa in drugih znakov za označevanje tobaka in tobačnih izdelkov na umetniških predmetih je potrebno šteti kot posredno reklamiranje.
postavitev pomožnega objekta - dovolitev priglašenih del
Priglašena dela morajo biti v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti. Če veljavni prostorski izvedbeni načrt prepoveduje postavljati dvoriščne objekte, med katere je nedvomno šteti tudi garažni boks, potem bi bila odločitev v nasprotju z navedenim, v neskladju z določbo 1. odstavka 54. člena ZUN.
Pri inšpekcijskem ukrepu na podlagi 73. člena ZUN je odločilno dejansko in pravno stanje zadeve ob izdaji odločbe prve stopnje, ne pa okoliščina, da je za sporni poseg mogoče naknadno pridobiti upravno dovoljenje.
ZJC člen 47, 47/2, 47, 47/2. ZUP člen 209, 274, 274/1-3, 209, 274, 274/1-3.
soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - zbirna odločba - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dovolitev priglašenih del
Z ZJC je predpisano soglasje Direkcije RS za ceste za vsak poseg v varovalnem pasu ceste, torej gre za soglasje iz 209. člena ZUP. Če tako soglasje ni bilo pridobljeno, je lahko podan razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov po 3. točki 1. odstavka 274. člena ZUP.
Vročitev sklepa o popravi pomote v odločbi ne pomeni vročitve odločbe, ki se popravlja. Nevročena odločba pravno sploh ne učinkuje, posledično torej ne more učinkovati niti sklep o popravi pomote.
ZP člen 241. ZUS člen 60, 60/1, 60, 60/1. ZUP člen 246, 246.
ugovor zoper plačilni nalog - mandatno kaznovanje
Zaradi pomanjkljivosti podatkov upravnih spisov ni mogoče preizkusiti tožbene trditve, da je bila pritožba poslana pravočasno in s tem tudi ne pravilnosti izpodbijane odločbe, da se pritožba kot prepozna zavrže. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.
Med strankama ni sporno, da je tožnik vpisan v ECL kot deklarant. To pa pomeni, da ima, skladno z določbo 143. člena CZ, na katero se sklicuje že tožena stranka v odgovoru na tožbo, nedvomno položaj carinskega dolžnika in s tem položaj zavezane stranke v tem postopku. Tožena stranka mu tudi pravilno pojasni, da je ustrezna sprememba roka za naknadni obračun carine začela veljati, preden je prejšnji, enoletni rok za naknadni obračun potekel in da zato nima prav, ko trdi, da po poteku enoletnega roka naknadni obračun ni bil več dopusten.
ZDavP člen 39. ZPD člen 20, 23. Slovenski računovodski standardi standard 15, 16, 18, 21.
davek od dobička pravnih oseb - davek od prometa storitev - ugotavljanje davčne osnove z oceno
Iztržki od prodanih vstopnic za vstop v diskoteko so na podlagi SRS 18 prihodek tožnice. Zato je davčni organ ravnal pravilno, ko jih je štel za prihodek tudi v davčnem pogledu. Za promet s pijačo v diskoteki tožnica ni predložila predpisanih evidenc. Zato je davčni organ utemeljeno ugotavljal prihodke iz tega naslova z oceno.