nelojalna konkurenca - ustavna pravica do svobodnega nastopanja na trgu
Za izrek inšpekcijskega ukrepa po določilu 2. alinee 2. odstavka 28. člena Zakona o varstvu konkurence mora biti podan pogoj, da je predhodno zaradi dejanja nelojalne konkurence vložena tožba ali ovadba. Drugi element nelojalne konkurence - ravnanje je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - podan, ker je tožeča stranka kljub temu, da je bila seznanjena s pogodbo, ki jo je kot najugodnejši ponudnik sklenila, kljub temu tudi sama založila predmetne obrazce, s čimer je prestopila prag lojalne konkurence in kršila dobre poslovne običaje, s tem pa povzročila škodo drugemu podjetju, pri čemer ravnanje, ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem pomeni ločnico med lojalno in nelojalno konkurenco in je najpomembnejši element nelojalne konkurence. Tožena stranka pa je imela zakonito podlago za svojo odločitev, da gre v konkretnem primeru za dejanje nelojalne konkurence, ki je opredeljeno že z generalno klavzulo, čeprav ugotovljenega dejanja ni mogoče umestiti v nobenega od štirinajst primeroma naštetih dejanj nelojalne konkurence. Tudi dejanje, ki ga ni mogoče umestiti v nobenega od štirinajstih dejanskih stanov po 3. odstavku 13. člena Zakona o varstvu konkurence, je že samo ob izpolnjevanju predpostavk iz 2. odstavka 13. člena navedenega zakona možno opredeliti kot dejanje nelojalne konkurence. Z izpodbijano odločbo po presoji sodišča tudi ni bila kršena pravica tožeče stranke do svobodnega nastopanja na trgu. Določilo 2. odstavka 74. člena Ustave RS namreč določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Javno korist med drugim predstavlja tudi varstvo pred prepovedanimi dejanji nelojalne konkurence, saj je lojalna konkurenca ustavno varovana vrednota (3. odstavek 74. člena Ustave RS). Ker Zakon o varstvu konkurence v 28. členu izpeljuje to ustavno prepoved nelojalne konkurence s tem, da predpisuje možnost, da inšpektor začasno prepove dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence in ker je sodišče v konkretnem upravnem sporu ugotovilo, da je bil izpodbijani akt zakonit, ni podana kršitev omenjene pravice tožeče stranke, niti ni šlo za poseg v pravico, ki bi se moral presojati po določilu 3. odstavka 15. člena Ustave RS. Konkretni primer je treba presojati z vidika 2. odstavka 15. člena Ustave RS, po katerem je z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja pravice, kadar tako določa ustava. Izrečen inšpekcijski ukrep v konkretnem primeru zato pomeni zgolj način uresničevanja pravice do svobodne gospodarske pobude, ne pa kršitev ali poseg v to pravico.
ZDavP člen 39. ZPD člen 20, 23. Slovenski računovodski standardi standard 15, 16, 18, 21.
davek od dobička pravnih oseb - davek od prometa storitev - ugotavljanje davčne osnove z oceno
Iztržki od prodanih vstopnic za vstop v diskoteko so na podlagi SRS 18 prihodek tožnice. Zato je davčni organ ravnal pravilno, ko jih je štel za prihodek tudi v davčnem pogledu. Za promet s pijačo v diskoteki tožnica ni predložila predpisanih evidenc. Zato je davčni organ utemeljeno ugotavljal prihodke iz tega naslova z oceno.
Vročitev sklepa o popravi pomote v odločbi ne pomeni vročitve odločbe, ki se popravlja. Nevročena odločba pravno sploh ne učinkuje, posledično torej ne more učinkovati niti sklep o popravi pomote.
Razdrtje pogodbe ne pomeni, da pogodba ni bila nikoli sklenjena in da v obravnavanem primeru promet v letu 1998 ni bil opravljen. Razdrtje pogodbe po presoji sodišča z davčnega vidika predstavlja nov poslovni dogodek, ki ga je po določbah ZPD treba kot tak tudi samostojno obravnavati. Na podlagi podatkov upravnih spisov in navedb tožeče stranke, ki jim tožena stranka v davčnem postopku v celoti sledi, jih sprejema in z njimi celo utemeljuje svojo odločitev, pa sodišče v določbah 4. in 5. člena ZPD ne najde podlage za opredelitev vračila blaga dobavitelju na podlagi sporazumnega razdrtja pogodbe za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo, torej za obdavčljiv promet.
ZUS člen 14, 14/3, 14, 14/3. ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 1, 1/2, 1/3.
tožbena novota - azil
Tožnikov strah pred preganjanjem pripadnikov OVK je bil verjeten v letu 1998, v letu 2003 pa je objektivno neutemeljen. Zaključek tožene stranke je narejen na podlagi vpogledanih poročil, ki jih tožnik v tožbi ne izpodbija.
Bodoče služenje vojaškega roka predstavlja navajanje novega dejstva, ki ni dopustno. Pri zaslišanju v azilnem postopku je bil tožnik namreč pravilno poučen, navzoča je bila njegova odvetnica, zato je pravilen zaključek, da je imel možnost navajati ta razlog že pri zaslišanju, v tožbi pa ne ponuja nobenih podrobnejših navedb ali razlogov v zvezi s tem.
istovetnost upravne stvari - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Istovetnost upravne stvari v smislu 2. točke 1. odstavka 263. člena ZUP/86 je podana, če obstoji istovetnost strank in istovetnost dejanskega in pravnega stanja. Ni nujna popolna istovetnost. O isti stvari se odloča, če je razlog za uvedbo novega postopka isti kot v prejšnjem postopku, torej če naj ima pravna posledica, ki naj bi se uresničila v novem postopku, isto vsebino.
Pri uporabi določila 2. odstavka 14. člena ZVGLD morajo biti vsi zakonski elementi natančno in celovito ugotovljeni v dokaznem postopku tudi zaradi upoštevanja določil Zakona o ohranjanju narave in Zakona o zaščiti živali. Nujnost uporabe sorazmernega ukrepa v razmerju med sredstvi in zakonitim ciljem v tovrstnih primerih izrecno zahteva določilo 26. člena ZZZiv. Izpodbijana odločba je nezakonita, saj tožena stranka ni dokazala elementa občutne škode in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni utemeljila, da škode ni mogoče drugače preprečiti.
Tožena stranka mora ugotoviti vse tiste subjektivne okoliščine na strani tožnika, ki kažejo na to kako izpolnjuje kriterij, da v RS dejansko živi oziroma da neprekinjeno dejansko živi.
Tožnik v prošnji za posebno obliko zaščite navaja dejstva, na katera se je skliceval že v azilnem postopku. Tožena stranka je preučila novejše podatke o splošnih razmerah v izvorni državi in zaključila, da ne obstajajo objektivne okoliščine ogroženosti. Tožnik pa v zvezi s svojimi očitki ne navaja nobenih novejših podatkov.
Cene blaga oziroma storitev morajo biti v skladu z 2. odstavkom 26. člena ZVPot označene v tolarjih. Označba cen v tolarjih samo v kupoprodajnih pogodbah ne zadošča, temveč je potrebno tudi v ponudbah, katerih sestavni del je cenik, označiti cene v tej valuti.
URS člen 155, 155/1, 155, 155/1. ZUS člen 60, 60/1-3, 60, 60/1-3. ZUP člen 214, 214/1-4, 214/1-5, 214, 214/1-4, 214/1-5.
napredovanje socialnega delavca
Retroaktivna uporaba podzakonskega akta (Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev v nazive) ni dopustna, ker je Pravilnik stopil v veljavo šele potem, ko je preteklo obdobje, za katerega je tožnica predlagala svoje napredovanje v naziv (svetovalec) ne da bi tožena stranka navedla razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo njeno odločitev in pojasnila, zakaj je retroaktivno uporabila citirano določbo, na podlagi katere utemeljuje svojo odločitev.
Po določbi 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor mora biti lokacijsko dovoljenje skladno s pogoji, ki jih določa prostorski izvedbi akt. Če prostorski izvedbeni akt določa pogoje za spremembo namembnosti objektov, je za presojo skladnosti lokacijskega dovoljenja s pogoji iz prostorskega izvedbenega akta potrebno ugotoviti, ali je sprememba namembnosti gospodarskega objekta v gostinski lokal po prostorskem izvedbenem aktu dopustna ali ne.
ZUS člen 4, 34, 34/1-3, 4, 34, 34/1-3. ZUP člen 4, 258, 258/1, 4, 258, 258/1.
izločitev uradne osebe - tožba zoper sklep
Upravni spor je mogoč zoper sklep, ki je dokončen v upravnem postopku, vendar dokončen v tem smislu, da zoper tak sklep v upravnem postopku ne obstaja drugo pravno varstvo. V obravnavanem primeru, ko tožnica izpodbija sklep, po katerem se izloči iz postopka, sodišče ugotavlja, da s tem sklepom ni odločeno o pravici ali obveznosti tožnice, izpodbijani sklep pa tudi ne posega v njeno neposredno, na zakon oprto korist.
davčna olajšava za obračunane obresti od vrednostnih papirjev - davčna olajšava za zaposlene delavce - davek od dobička pravnih oseb
Po določbi 65. c člena ZDDPO se davčna olajšava lahko uveljavlja samo za obresti, obračunane od vrednostnih papirjev, ki so izdani v datumsko omejenem roku - do 8. 4. 1995. Obveznice RS za obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, ki jih je država prevzela oziroma so ji bile naložene z ZPONDV, pa so bile izdane šele na podlagi (in s tem po izdaji) Uredbe o izdaji in uporabi obveznic RS za prevzete obveznosti do bank iz neizplačanih deviznih vlog, objavljene v Uradnem listu RS, št. 68/96 novembra 1996 in s tem po navedenem datumu. Pogoj za priznanje davčne olajšave po 42. členu ZDDPO je sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas in hkrati najmanj za dve leti.
sprememba izbrane metode amortizacije - amortizacija
Tožeča stranka ni spreminjala metode amortiziranja, kar bi ob izpolnitvi zahtevanih pogojev lahko storila tudi iz enega obračunskega obdobja v drugo, temveč je spremenila zgolj stopnjo amortizacije iz 2 % na 10 %, za tako ravnanje pa nima podlage v SRS.
uveljavljanje olajšave - investiranje v opredmetena osnovna sredstva
V obravnavanem primeru to pomeni, da za uveljavljanje davčne olajšave zaradi investiranja v opredmetena osnovna sredstva, ne zadošča zgolj nakup opredmetenega osnovnega sredstva in njegov vpis v poslovne knjige v razred 0, temveč bi moral tožnik za priznanje te olajšave, po mnenju sodišča, verodostojno izkazati tudi izpolnjevanje vsebinskih pogojev glede uporabe osnovnega sredstva, glede katerega uveljavlja olajšavo.
Kadar je pravni temelj za carinjenje določba 389. člena CZ/76, je (po tej določbi) storilec prekrška (pravnomočno spoznan za odgovornega za storitev prekrška), prvi carinski zavezanec za plačilo carinskih dajatev.