ZDen člen 25, 25. ZUS člen 16, 18, 18/2, 16, 18, 18/2. ZPP člen 81, 81.
uveljavljanje vlaganja v nepremičnino, ki je predmet vračanja v naravi - tožba Državnega pravobranilstva RS v upravnem sporu
Tožba nima prav, ko uveljavlja ugovor, da mora upravni organ ugotavljati vlaganja ex offo. Tudi če je taka oseba država, so za odločanje o tem, ali bo uveljavljala vračanje vlaganj, pristojni tisti njeni organi, ki po zakonu skrbijo za njeno premoženje, v splošnem pa organ, ki jo zastopa kot pravno osebo, to je Vlada RS. Če je Republika Slovenija nastopila kot stranka v upravnem postopku, državni pravobranilec po mnenju sodišča ne more v vlogi splošnega zastopnika javnega interesa iz 2. odstavka 18. člena ZUS, v upravnem sporu uveljavljati tistih zahtevkov oziroma ugovorov, ki bi jih lahko v upravnem postopku oziroma upravnem sporu uveljavljala Republika Slovenija kot prizadeta stranka, pa jih ni oziroma jih ne. Niti ZDPra niti ZUS ne dajeta državnemu pravobranilcu položaja navedenim organom nadrejenega organa za varstvo javnega premoženja.
ZUP člen 9, 9. URS člen 155, 155/2, 156, 155, 155/2, 156. ZIL člen 122, 122. ZUS člen 59, 59/1, 59, 59/1.
prepoved retroaktivnosti - načelo zakonitosti v splošnem upravnem postopku - prenos in vzdrževanje pravic intelektualne lastnine - poseg v pridobljene pravice
Zakonodajalec je v določilu 1. člena ZIL-B (Uradni list RS, št. 75/97) uredil t.i. sodelovalno dolžnost v skladu s stališči Ustavnega sodišča iz odločbe z dne 17. 4. 1997 (Uradni list RS, št. 34/97). Določilo 1. člena ZIL-B v konkretnem primeru ni bilo uporabljeno retroaktivno. Določba 1. člena ZIL-B, ki je bila uporabljena v konkretnem primeru izpodbijanega akta, ne pomeni posega v pridobljene pravice z učinkom za nazaj, ampak gre za t.i. nepravo retroaktivnost, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve". Poseg v pridobljeno pravico za naprej je ustavno dopusten, če za posegom stoji stvaren razlog, ki je utemeljen v prevladujočem legitimnem javnem interesu.
ZVGLD člen 77/4, 14, 14/1, 77, 77/4, 14, 14/1, 77.
inšpekcijski postopek
Uplenjeni medved je bil težji od dovoljene teže, tožnik pa v tožbi ne trdi, da bi predlagal izjemen odstrel medveda, zato je odločitev tožene stranke pravilna.
plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ker je tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov nesporno uporabnik obravnavanega stavbnega zemljišča, je tudi po presoji sodišča zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja tudi po presoji sodišča ne izhaja povezava med nabavo spornega stroja in tožnikovim poslovanjem oziroma njegovo poslovno dejavnostjo, ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 40. člena ZDDV za odbitek vstopnega davka.
Če pogoji iz 7. člena ZPD, ki omogočajo izjemo od splošnega pravila obveznega plačila prometnega davka niso izpolnjeni, davčne oprostitve ni mogoče uveljavljati, čeprav bi iz drugih okoliščin lahko izhajalo, da morda le ne gre za prodajo končnemu potrošniku.
V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, kadar je na njegovi podlagi predviden poseg v skupne prostore v večstanovanjski hiši (prenova, preureditev in podobno), mora investitor predložiti dokaz, da s posegom v skupne prostore soglašajo vsi solastniki teh prostorov.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZDavP člen 42, 42. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
odgovornost družbenikov izbrisanih družb za obveznosti teh družb - izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Prisilna izterjava davka, naloženega v plačilo gospodarski družbi, je, če obstaja izvršilni naslov, v primeru izbrisa te družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod, na podlagi določbe 2. odstavka 394. člena ZGD v zvezi z določbama 4. in 5. odstavka 27. člena ZFPPod mogoča zoper družbenike te družbe (če se začne v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra), razen kolikor gre za družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02) niso odgovorni za obveznosti družbe.
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZDavP člen 46, 96, 97, 40, 43, 44, 46, 96, 97, 40, 43, 44. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra
Tožena stranka bo morala svojo odločitev glede tožnikovega položaja dolžnika ugotoviti glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-7 z dne 9. 10. 2002.
URS člen 125. ZKT člen 4. ZS člen 3, 3/1. Odlok o komunalnih taksah v Občini Sežana (1997) člen 2, 2-2.
komunalna taksa - nevezanost sodišča na nezakonite določbe občinskega odloka
Ker je po določbi 125. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZS, sodišče vezano le na Ustavo in zakon (za razliko od tožene stranke), je sodišče pravilnost in zakonitost odločbe presojalo, ne da bi upoštevalo določbe Odlok o komunalnih taksah v Občini Sežana (v nadaljevanju Odlok), ki po presoji sodišča z ZKT niso skladne. Določba 2. točke 2. člena Odloka je prekoračila predmet in pogoje, ki jih ZKT postavlja za predpisovanje taks. ZKT v 4. členu ne določa, da smejo občine predpisovati komunalne takse za uporabo nočnega lokala.
ZUS člen 30, 69, 69/1, 30, 69, 69/1. ZUP člen 153, 153.
procesna predpostavka - zahteva za izdajo začasne odredbe
Zahteva za začasno odložitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena pri pristojnem upravnem organu na podlagi 2. odstavka 30. člena ZUS ter brezuspešen potek sedemdnevnega roka za odločitev, oziroma negativna odločitev pristojnega organa o tej zahtevi, je procesna predpostavka za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe pri sodišču. S tem ko je tožnik vložil zahtevo za prekinitev postopka na podlagi 153. člena ZUP navedene procesne predpostavke ni izpolnil.
Pravno razmerje, ki ga je treba urediti z začasno odredbo, mora biti v neposredni zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. Ni mogoče zahtevati izdaje začasne odredbe, ki se nanaša na akte, ki bodo šele izdani na podlagi izpodbijanega akta tožene stranke ali pa mu bodo sledile. Pravno razmerje, ki iz izpodbijanega akta izhaja, mora v času, ko se vlaga zahteva za izdajo ureditvene uredbe, že povzročati hujše škodljive posledice oziroma mora tožnik izkazati neposredno možnost njihovega nastanka še pred odločitvijo o tožbi.
ZST člen 13, 13. ZDDO člen 23/1-3, 26, 26/6, 23, 23/1-1, 23/1-2, 26, 26/6, 23, 23/1-1, 23/1-2, 23/1-3. ZUS člen 60/1-2, 60/1-3, 60/3, 16, 16/1, 60, 16/1, 60, 60/1-2, 16, 60/1-3, 60/3. ZPP člen 169, 169/5, 169, 169/5. ZUP člen 8, 8.
razrešitev višjega upravnega delavca
V določilu 23. člena ZDDO ni predviden upravni spor zoper odločitev o prenehanju delovnega razmerja.
Načeloma je lahko preklic predloga za razrešitev enako relevanten kot prošnja za razrešitev, vendar pa je pravni učinek preklica v vsakem konkretnem primeru odvisen od konkretnih okoliščin primera.
Status zaščitene kmetije se lahko določi tudi kmetiji, vrnjeni v denacionalizacijskem postopku pokojnemu denacionalizacijskemu upravičencu, katera izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, glede primerljivih površin.
Če je tožnik vložil novo vlogo za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja potem, ko na v reviziji odpravljeno odločbo ni vložil tožbe, mu gredo pravice iz tega statusa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunca mora biti izkazano konkretno in neposredno vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila. Tožnica z izjavo, da je bil njen mož v sporu s sovaščanom, ki je delal za Nemce, še ni dokazala dejanske izpostavljenosti nasilnemu dejanju ali prisilnemu ukrepu okupatorja.
Ali je bilo dejanje okupatorja storjeno v vojni ali vojaški agresiji na RS, je potrebno upoštevati današnje ozemlje RS. Ko je hotel zakonodajalec opredeliti ozemlje, ki ne zajema ozemlja današnje RS, je to posebej navedel.
žrtve vojnega nasilja - očim - otrok staršev, ki so izgubili življenje v zakonsko določenih okoliščinah
Zakon veže priznanje statusa po ZZVN-E otroku, katerega starš je izgubil življenje v zakonsko določenih okoliščinah na starševstvo, torej na biološko in pravno priznano razmerje otroka do njegovega starša. Med pokojnim in tožečo stranko pa tako razmerje ne obstaja, saj je bil pokojni njen očim, eventualne posvojitve pa ne zatrjuje.