ZZVN člen 2, 2/8, 2, 2/8. ZUS člen 60, 60/1-2, 60, 60/1-2.
otrok staršev, ubitih zaradi sodelovanja v NOB
Ker je stranka za svoje trditve o materinem sodelovanju v NOB predložila listinske dokaze in predlagala tudi zaslišanje prič, ki pa ga upravni organ ni opravil, utemeljeno ugovarja, da je bilo odločeno na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zlasti ker za neizvedene dokaze navaja, da bi pripomogli k razjasnitvi zatrjevane vzročne zveze med sodelovanjem matere v NOB in njeno smrtjo.
V postopku odmere davka na dediščino je pomembno sorodstveno razmerje med zapustnikom, kot prvotnim lastnikom premoženja in dedičem, izključno iz razloga razvrstitve v kategorije dedičev oziroma obdarjencev, kar je temelj za ugotovitev zavezancev za plačilo davka in stopenj davka po določbah ZDO. Če je iz sklepa o dedovanju, v katerem je vsebovan dedni dogovor med oporočnim dedičem in tožniki, kot zakonitimi dediči po pokojnem očetu razvidno, da dejansko združuje dva zapuščinska postopka (po zapustnici in po njenem izvenzakonskem partnerju - očetu dedičev) je to v postopku ugotavljanja podlage za obdavčitev potrebno upoštevati.
ZTel člen 35, 35/4, 35, 35/4. ZUP člen 169, 169/1, 169, 169/1. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 16/1, 5, 7, 16, 16/1, 5, 7, 16.
plačilo pristojbine za uporabo radijskih frekvenc - izračun višine pristojbine - radijsko dovoljenje
Po 7. členu Uredbe o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc (Uradni list RS, št. 90/98, 92/99, Uredba) se število točk, na podlagi katerega se po 5. členu Uredbe določi višina pristojbine, določi ob izdaji radijskega dovoljenja ter se navede v radijskem dovoljenju. V postopku za določitev višine pristojbine se radijsko dovoljenje, s katerim je že odločeno med drugim o številu točk za izračun pristojbine, mora uporabiti kot javno listino v smislu 1. odstavka 169. člena ZUP ter je treba vzeti kot resnično, kar se v njej določa, če s pravnim sredstvom ni bilo izpodbito.
Nova dejstva in novi dokazi se glede na določbo 3. odstavka 238. člena ZUP/99 lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla že v postopku na prvi stopnji, česar pa tožnik, kot pravilno ugotavlja tožena stranka, v tem primeru ni storil.
V razmerju do 74. in 77. člena ZUP specialna določba 15.a člena ZDavP, glede na obseg zapisnika, sestavljenega v davčnem postopku, tudi dejansko in ne le formalno omogoča uveljavljanje pravice seznaniti in izjaviti se o vseh ugotovitvah davčnega organa.
seznam zaostalih obveznosti - prisilna izterjava davčne obveznosti
Dolžniku, ki ugovarja pravilnosti dolgovnega seznama, mora davčni organ dati možnost, da pred nadaljnjim postopkom prisilne izterjave preveri, ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa. Da je bilo pravilno postopano, mora izhajati iz podatkov upravnih spisov oziroma iz obrazložitve izpodbijane odločbe.
Tožba je bila v 1. (glavnem) delu predloga umaknjena. Postopek odločanja o 2. točki tožbenega predloga, s katero tožnik zahteva plačilo oziroma vračilo določenega zneska (davka) je neposredno povezan s 1. točko tožbenega predloga, ki se nanaša na odpravo prvostopnega akta kot glavno stvar in to, po presoji sodišča v taki meri, da lahko teče le, če teče postopek o glavnem tožbenemu predlogu.
MKVCP člen 10, 10/1, 10/2, 13. URS člen 15, 15/3, 22, 25, 39, 39/1. ZJG člen 1, 2, 2/1, 7, 51, 51/2, 57, 57/4, 58, 58-5. ZTel člen 39, 39/4, 39/5, 40, 40/2. ZUP (1986) člen 209, 209/2, 245, 245/1. ZUP člen 324. ZUS člen 1, 60, 60/1-4, 60/3.
pravica do obveščenosti - pravica do javnega obveščanja - pravica uporabe radiodifuznega kanala - načelo sorazmernosti - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - izdaja radijskega dovoljenja na podlagi javnega razpisa
Zaradi dejstva, da odločitev Uprave RS za telekomunikacije zadeva uresničevanje iztožljive pravice tožeče stranke iz določila 10. člena MKVČP in 1. odstavka 39. člena Ustave RS in je pomembna tudi za uresničevanje pravice ljudi do obveščenosti, je nujno, da ima stranka možnost pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo tudi z vidika vsebinske presoje kriterijev za dodelitev prostih programov iz 2. točke IV. poglavja ZJG.
azil iz humanitarnih razlogov - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Strah zaradi preganjanja kot bivšega pripadnika OVK - tožena stranka ni navedla razlogov za zavrnitev predloga za azil iz humanitarnih razlogov, ni navedla zakaj šteje, da niso podani razlogi, ki bi ogrozili varnost ali fizično integriteto tožnika v smislu EKVČP.
Prodajalec mora, preden da proizvode v promet, pridobiti potrdila o skladnosti oziroma potrdila o preizkušanju, ki morajo biti izdana na ime uvoznika, če gre za uvoženo blago.
Denacionalizacija v obliki nadomestnih zemljišč je urejena različno za kmetijska in za stavbna zemljišča. Za stavbna zemljišča je podlaga za to obliko denacionalizacije v 3. odstavku 42. člena ZDen. Sporazum o vrnitvi nadomestnega zemljišča skleneta zavezanec, v premoženju katerega so nepremičnine, glede katerih sicer ni ovir za vrnitev v naravi. Zavezanec za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča pa je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Sklad je zavezanec za vrnitev nadomestnih zemljišč, če podržavljenih kmetijskih zemljišč, iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrnitvi v naravi.
Pri določbi 45. člena ZDDV ne gre za pravo retroaktivno uporabo zakona, ki jo ugovarja tožeča stranka in ki jo prepoveduje Ustava RS. Kolikor gre za "nepravo" (z učinkovanjem za nazaj) retroaktivnost pa sodišče ne vidi razlogov, iz katerih ne bi bila dopustna, saj določba 45.člena ZDDV velja za vse primere in naslovnike enako, po vsebini pa gre za določitev relevantnega dejanskega stanja, od katerega je odvisno ali naslovnik je ali ni zavezanec za DDV po tem zakonu tudi v času pred potekom 12 mesecev po pričetku uporabe ZDDV.
Osnovno sredstvo, za katerega se uveljavlja amortizacija, mora biti vknjiženo v poslovnih knjigah kot sredstvo davčnega zavezanca in vpisano v skladu z določbami predpisov, ki so veljali v času vpisa osnovnega sredstva v register osnovnih sredstev.
Osnovne značilnosti pogodbe o trgovskem zastopanju so - stalno opravljanje poslov za drugega, dlje časa trajajoče razmerje, zaupnost razmerja, dela za naročnikov račun, plačilo za celoto opravljenih storitev s provizijo v odstotkih od sklenjenih poslov, nepooblaščenost zastopnika za sklepanje pogodb brez izrecnega dogovora, skrb za naročnikove interese in zlasti namen pogodbe, ki je v tem, da naročnik s posredovanjem zastopnika sklene čimveč poslov, zato sodišče ne dvomi, da gre v obravnavanem primeru za opravljanje storitev trgovskega zastopanja in ne za katero od storitev, navedenih v 3. odstavku 17. člena ZDDV.
Potem, ko je tožena stranka pravilno ugotovila, da je treba vlogo stranke obravnavati kot predlog za obnovo postopka, ni imela več podlage, da je o tej vlogi odločala kot o pritožbi.
Prisilna izterjava davka, naloženega v plačilo gospodarski družbi, je, če le-ta ni uskladila ustanovitvenih in drugih aktov z ZGD ter se ni dokapitalizirala do 31. 12. 1994, na podlagi izvršljive odločbe na podlagi 6. odstavka 580. člena ZGD mogoča zoper družbenika te družbe, razen kolikor gre za družbenika, ki v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 93/02) ni odgovoren za obveznosti družbe. V postopku prisilne izterjave ni mogoče ugovarjati obveznostim, naloženim v plačilo v odločbah, ki za prisilno izterjavo predstavljajo izvršilni naslov (1. odstavek 46. člena ZDavP).
Pri vračanju posameznih stvari iz podjetja se ne ugotavlja parcialno njihove manjvrednosti danes, glede na stanje ob podržavljenju, kot samostojna oblika odškodnine, ampak se današnjo vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin zgolj odšteva od ugotovljene neto aktive podržavljenega podjetja.
Z določilom 3. odstavka 14. člena ZFDO zakonodajalec ni izključil nujnosti izvedbe javnega razpisa tudi za ponujeno delo v času, ko funkcionar uveljavlja pravice po prenehanju funkcije. Smiselna razlaga in uporaba določil ZUP o obnovi kot izrednem pravnem sredstvu v konkretnem primeru zahteva upoštevanje koncepta pridobljenih pravic in načela sorazmernosti. Z vidika možnosti za pravna sredstva zoper nezakonite izbire oziroma imenovanja je namreč treba na obe fazi postopka gledati kot na celoto, kajti sicer ravno v primeru, ko izbirni postopek ni zakonit in ni bil izveden javni razpis, zoper napake v tej fazi postopka ne bi bilo učinkovitega pravnega sredstva.
Tožena stranka ni podala opredelitve pojma "dejansko neprekinjeno živi" in ni upoštevala takratne tožnikove mladoletnosti in razlogov za njegovo potovanje v BiH leta 1992.