pogoji za opravljanje dejavnosti - gostinstvo - ukrep tržnega inšpektorja
Stranka, ki opravlja gostinsko dejavnost, mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 11. členu ZGOS, tudi če je dejavnost začela opravljati na podlagi upravnega akta, izdanega pred uveljavitvijo tega zakona.
Določilo 2. odstavka 40. člena ZTel je potrebno razlagati tako, da ima vlagatelj pravico do pritožbe v okoliščinah zavrnitve izdaje radijskega dovoljenja pod pogoji, ki jih je uveljavljal vlagatelj, in med katere nedvomno spada določitev točke zaradi plačevanja pristojbine.
Toženi stranki je bilo izdano soglasje za opravljanje dejavnosti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni izvajanje 25. in 26. člena ZBPP, ni pa pristojna za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 3. odstavku 2. člena v zvezi s 1. odstavkom 31. člena ZBPP.
Vrednost zemljišča je treba v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZDen vrednotiti po njegovem stanju v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Stanje ob podržavljenju pomeni dejansko rabo zemljišča ob podržavljenju.
Izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi pomeni izjemo od splošnega načela v ZDen, zato je potrebno te izjeme interpretirati restriktivno. Odločba mora utemeljiti odločitev, da določene nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi. Pred zavrnitvijo zahtevka za nadomestno nepremičnino je potrebno v postopek pritegniti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanca.
ZDavP v času odločanja prvostopnega organa ni določal, da prometnega davka ne bi bilo mogoče odpisati oziroma odložiti. Tožena stranka sicer citira 93. člen tega zakona, vendar pa v tej določbi prometni davek ni naveden med davki, katerih plačila ne bi bilo mogoče odpisati oziroma odložiti. V določbi 231. a člena ZDavP, ki je začela veljati s spremembami in dopolnitvami ZDavP-A (Uradni list RS, 87/97) in se pričela uporabljati 1. 1. 1998, je sicer določeno, da do dneva uveljavitve zakona, ki bo urejal davek na dodano vrednost, davčni organ ne more odpisati, razen iz razloga neizterljivosti, oziroma ne more odložiti plačila ali dovoliti obročnega plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev. Vendar pa ta določba v času odločanja prvostopnega organa še ni veljala in je bilo takrat po presoji sodišča glede na določbe ZDavP mogoče, ob izpolnjevanju pogojev, določenih v 89. členu ZDavP, odpisati, odložiti oziroma dovoliti obročno plačevanje prometnega davka.
Vložena pritožba ne predstavlja ovire za uvedbo postopka prisilne izterjave z odločbo naložene obveznosti po poteku roka za njihovo prostovoljno izpolnitev.
Glede na določbo 2. odstavka 44. člena ZDavP je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov le v primerih, ko dolžnik dolguje za več let oziroma iz različnih naslovov davek. Ker se po določbi 1. člena ZDavP kot davek štejejo obvezne dajatve, v obravnavnem primeru pa ne gre za obvezne dajatve tožnika temveč je nesporno, da se izterjujejo denarne kazni, ki jih niso odmerili davčni organi (odločbi sodnika za prekrške, plačilni nalogi policijskih postaj) po presoji sodišča seznam zaostalih obveznosti v smislu določbe 2. odstavka 44. člena ne more biti podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi.
obnova postopka - upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka
Obnovo postopka lahko predlaga samo oseba, ki je sodelovala kot stranka oziroma bi morala sodelovati v prejšnjem postopku. Vprašanje položaja stranke se presoja glede na dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo v času izdaje odločbe, s katero se je končal postopek, katerega obnova se predlaga.
Po 3. členu ZST mora takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo dejanja. Če mora dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Če pa je obveznost nerazdelna, jo je dolžan poravnati vsak od zavezancev. Morebitni dogovor med njimi, kdo bo takso plačal, velja le v njihovem notranjem razmerju, ne pa tudi navzven. Zato tudi če so obstajale okoliščine na strani enega pritožnika, ker za odločitev to ni bistveno, to ne more vplivati na pravočasno izpolnitev taksne obveznosti.
Upravni organ je tožniku utemeljeno prepovedal proizvodnjo in promet pure pack embalaže za mleko in mlečne izdelke, saj je bila le-ta potiskana s tiskarskimi barvami, ki vsebujejo heksaklorbenzen (HCB), zaradi česar je zdravstveno neustrezna in neprimerna za prehrano ljudi oziroma za predviden namen uporabe (3. točka 1. odstavka 27. člena ZZUZIS).
ZTel člen 35, 35. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 16, 16.
pristojbina za uporabo radijske frekvence
Pri določitvi višine pristojbine gre pretežno za strokovno tehnična opravila. Določitev števila točk terja določena strokovna opravila in uporabo strokovnih metod. V obravnavanem primeru gre za primer iz 16. člena Uredbe, ko število točk ni določeno že z radijskim dovoljenjem. Število točk oziroma elementi, na podlagi katerih se število točk določi (velikost področja, število prebivalcev, širina dodeljenega radiofrekvenčnega pasu in frekvenčno območje) so določeni skladno s pogoji, določenimi v radijskem dovoljenju, katerih imetnik je tožeča stranka in z uporabo tehničnih metod, ki jih je navedla tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Ker tožeča stranke ne zatrjuje, da bi bile za izračun števila točk uporabljene napačne metode ali napačni podatki iz radijskega dovoljenja, toženi stranki ni mogoče očitati nestrokovnega, v tej posledici pa tudi nezakonitega ravnanja.
ZTel-1 člen 5, 5. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 9, 16, 9, 16.
pristojbina za uporabo radijske frekvence
Če je število točk, ki je podlaga za obračun pristojbine, določeno že v radijskem dovoljenju, stranka ne more te podlage izpodbijati šele v sporu zoper sklep o določitvi višine pristojbine za uporabo radijske frekvence.
prispevki za socialno varnost - davek od osebnih prejemkov
Izplačila kot povračila stroškov po neverodostojnih listinah bi lahko imela značaj prejemka iz delovnega razmerja v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh, kot obdavčljivi prejemki. Vendar je po presoji sodišča v obravnavanem sporu odločilnega pomena ugotovitev, ali so bila izplačila dejansko opravljena ali ne.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - tožba - nova dejstva
Po 62. členu ZSZ mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). Da naj bi tožnica neposredna uporabnica nepremičnin, ki so bile pri izračunu nadomestila upoštevane, ne bila, ter da naj bi to bila A. kot zakupnica oziroma lastnica, tožnica nejasno in tudi neizkazano zatrjuje šele v tožbi. To pa pomeni, da gre za tožbeno novoto, tožbene novote pa po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS niso dopustne in jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati.
ZUN člen 73, 73/1, 73, 73/1. ZUP člen 80, 80/1, 80, 80/1.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonit poseg v prostor
Inšpekcijski ukrep po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN se izreče investitorju gradnje oziroma nedovoljenega posega v prostor (kolikor je znan).
Iz zapisnika je razvidno, da je tožnik sam povedal, da je edini investitor obravnavane gradnje. Zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, je javna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni (1. odstavek 80. člena ZUP). Na obravnavani zapisnik tožnik ni dal nobene pripombe in ga je tudi podpisal, in sodišče zato nima pomislekov v njegovo pravilnost.
ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonit poseg v prostor
Tožbeni ugovor, da je občina že pričela postopke za spremembo in dopolnitev prostorskih aktov, na odločitev ne more vplivati, saj je v postopku inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena pomembna zgolj ugotovitev, ali ima investitor za gradnjo oziroma za poseg v prostor ustrezno upravno odločbo ali ne. Tako tudi ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora o nastanku nenadomestljive škode, saj bi bilo to potrebno upoštevati pred pričetkom nezakonite gradnje.
prenehanje sodniške funkcije - ocena sodniške službe - potrditev Sodnega sveta RS
Potrditev ocene sodniške službe iz drugega odstavka 33. člena ZSS ni šteti zgolj za potrditev osrednjega akta v smislu določb ZUP, ampak za odločitev in s tem akt, s katerim se šele končno odloči, da je ocena Personalnih svetov pravilna in da sodnik sodniški službi ne ustreza. Sicer pa je bil v tem smislu dan tudi pravni pouk tožnici in nenazadnje tudi tožena stranka (Sodni svet RS) sama ne ogovarja položaju toženca in s tem tistega, ki o oceni sodniške službe končno odloči, oziroma ga očitno, glede na navedbe v odgovoru na tožbo, tako razume tudi sama. Čim pa je tako in je potrditev vsebinska odločitev, s katero se ocena sodniške službe ponovno pretehta, mora biti pravilno izpeljan postopek, iz odločitve oziroma njene obrazložitve pa morajo biti razvidni (tudi) vsebinski razlogi za potrditev.
Po določbi 38. člena ZDoh se davek iz dejavnosti plačuje tudi od dohodkov, doseženih z rejo perutnine in drugih živali, ki ni vezana na doma pridelano krmo. Ker davčni zavezanec napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1997 ni vložil, je davčni organ pravilno na podlagi 39. člena ZDavP davčno osnovo ugotovil z oceno. Davčni zavezanec ni vodil ustreznih evidenc po določbi 27. člena ZDavP, po 2. odstavku 1. člena Odredbe ter po 14. členu Pravilnika in za svoje zatrjevane stroške nima ustreznih evidenc oziroma verodostojnih knjigovodskih listin, zato jih davčni organ ni mogel upoštevati pri ugotovitvi višine davčne osnove z oceno.