ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonit poseg v prostor
Tožbeni ugovor, da je občina že pričela postopke za spremembo in dopolnitev prostorskih aktov, na odločitev ne more vplivati, saj je v postopku inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena pomembna zgolj ugotovitev, ali ima investitor za gradnjo oziroma za poseg v prostor ustrezno upravno odločbo ali ne. Tako tudi ni mogoče upoštevati tožbenega ugovora o nastanku nenadomestljive škode, saj bi bilo to potrebno upoštevati pred pričetkom nezakonite gradnje.
ZZZDR člen 158, 158/1, 158/1, 158. ZSV člen 88, 88/1, 88, 88/1.
oddaja otroka v rejništvo
Za samo oddajo otroka v rejništvo po določbi 1. odstavka 158. člena ZZZDR zadostuje privolitev roditelja, pri katerem otrok živi. Vodilo pri odločanju v tovrstnih postopkih pa so koristi otroka - v konkretni zadevi je bilo otrokoma treba v najkrajšem možnem času zagotoviti urejeno bivališče. Zaradi kratkotrajnosti (oddaja v rejništvo k babici za dva meseca) in nujnosti ukrepa, ter ob tem, da ne gre za nobenega od v 1. odstavku 88. člena ZSV naštetih primerov, v ugotovitvenem postopku na prvi stopnji ni bila zagrešena bistvena kršitev določb postopka, čeprav prvostopni organ tožnika - očeta ni pritegnil v postopek.
sprejem v državljanstvo - mnenje pristojnega resornega organa - odločanje v upravnem sporu brez upravnih spisov
O prošnji za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo na podlagi 13. člena ZDRS upravni organ ne more odločati brez mnenja Vlade, pogoj za pridobitev državljanstva po tej določi pa je tudi, da je izkazana korist države zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. To korist ugotavlja pristojni organ, na katerega področje sodi določena zatrjevana korist.
URS člen 15, 15/2, 74, 15, 15/2, 74. ZTI člen 13, 13.
ukrep tržnega inšpektorja
Po ustaljeni novejši upravno - sodni praksi mora imeti ukrep inšpekcijskega organa podlago v konkretni zakonski določbi v primeru, da ukrep inšpektorja pomeni poseg v ustavno pravico subjekta. Za takšen inšpekcijski ukrep, kot je bil izrečen v konkretnem primeru (da mora tožeča stranka odpraviti nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju in potrošniku na podlagi njegovega predplačila za storitev plačati obresti), bi torej morala biti podana določna zakonska podlaga. Tega kriterija določilo 13. člena ZTI ne izpolnjuje, zato je izpodbijana odločba nezakonita. To interpretacijo sodišča potrjuje tudi dejstvo, da je zakonodajalec inšpekcijski ukrep, ki je bil izrečen v konkretnem primeru, vključil v IX. poglavje ZVPot z zakonsko spremembo, ki pa je stopila v veljavo po izdaji prvostopenjske odločbe.
Tožnik ima prav, ko v tožbi navaja, da v tako izpeljanem (nepravilnem in nezakonitem) postopku ni imel možnosti izpodbijanja zneska neprijavljenih prihodkov, ugotovljenih z oceno. Po presoji sodišča, bi moral davčni organ prve stopnje tožniku izdati posebno odločbo v zvezi z ugotovljenimi prihodki iz naslova opravljanja (neregistrirane) dejavnosti kmečkega turizma. Izdana odločba, s katero je bilo tožniku naloženo plačilo davka od prometa storitev, ne nadomešča odločbe, s katero se ugotovijo prihodki iz dejavnosti kmečkega turizma.
Vprašanja, koga je šteti za upravičenca v primerih, ko je bilo premoženje podržavljeno osebi, ki je umrla že pred podržavljenjem, vendar po 28. 8. 1945 (oziroma 15. 9. 1947 na priključenem območju), ZDen ne ureja. Sodišče meni, da je treba v primerih, ko se akt o podržavljenju glasi na že pokojnega lastnika, njegovo lastništvo pa glede na zemljiškoknjižne ali druge podatke ni sporno, kot dejansko podlago denacionalizacije upoštevati akt, kakršen je izdan. Odstopanje od tega je namreč dopustno le v primerih, ki jih ZDen izrecno določa, torej le pod pogoji 11. in 12. člena tega zakona.
Če lastniki parcel podajo soglasje, da se odpovedujejo vabljenju, ustna obravnava ni potrebna (3. odstavek 26. člena ZENDMPE) in upravni organ ima v soglasju lastnikov o poteku meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, podlago, da mejo uredi z odločbo (32. člen ZENDMPE).
ZPOmK člen 24, 24/2, 40, 24, 24/2, 40. ZUP člen 144, 285, 144, 285.
začasni ukrep - koncentracija
Ker po ZPOmK (Uradni list RS, št. 56/99) zoper sklep o uvedbi postopka ni sodnega varstva (2. odstavek 24. člena), je ugovor nezakonite uvedbe postopka mogoče uveljavljati šele v upravnem sporu zoper odločbo v glavni stvari (o ugotovitvi koncentracije in presoji njene skladnosti s pravili konkurence). To pa pomeni, da ga sodišče pri presoji zakonitosti začasnih posamičnih aktov, izdanih med postopkom, ne more obravnavati in o njem odločati.
Sklep iz 40. člena ZPOmK je poseben sklep, ki ga ureja posebni upravni postopek, določen v tem zakonu. Zato je sklicevanje organa na določbe 285. člena ZUP nepravilno.
Možnost ukrepanja po 40. členu ZPOmK je dopuščena, da se preprečijo neželeni učinki koncentracije, ki bi lahko nastali še pred končno presojo skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Ker mora biti ukrepanje hitro v smislu nujnega ukrepanja v javnem interesu (144. člen ZUP), je v takih primerih ugotovitveni postopek skrajšan ter za odločitev zadostuje, da so dejstva verjetno izkazana, procesna jamstva strank (v smislu sodelovanja pri dokazovanju in možnosti izjavljanja o ključnih ugotovitvah pred odločitvijo), pa so omejena.
carine - posebna uvozna dajatev - začasni izvoz na oplemenitenje - naknadna preveritev deklaracije
Pravica carinskega organa do naknadne preveritve deklaracije po določbi 62. člena CZ ni, kot zmotno meni tožeča stranka, pogojena z njegovo pravico oziroma dolžnostjo naknadnega obračuna carinskega dolga po določbi 154. člena CZ. Predhodno opravljena vsebinska preveritev deklaracije po 52. členu po določbah CZ ne predstavlja ovire, da se ta naknadno preveri še po določbi 62. člena tega zakona.
ZDoh člen 43, 141, 142, 43, 141, 142, 43, 141, 142. ZDavP člen 95.
vračilo davka
Tožeča stranka je v postopku po revizijskih ugotovitvah Agencije v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja formalno sicer sledila ukrepom, ki jih je Agencija naložila tožeči stranki in je vzpostavila terjatve do delavcev in do države. Vendar pa vsebinsko tem ukrepom ni sledila, saj je terjatve v letu 1997 odpisala, torej so stornirane. Zato tudi po presoji sodišča tožeča stranka ni upravičena do refundacije plačanega davka na plače in prispevka za zaposlovanje za sporna leta 1990, 1991 in 1992, saj terjatve niso bile poravnane.
V postopku odmere obveznosti iz kmetijstva ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora neusklajenosti podatkov zemljiškega katastra s stanjem zemljišč v naravi.
Sodišče ugotavlja, da je prvostopni davčni organ v nasprotju z določbo 3. odstavka 44. člena ZDavP postopek prisilne izterjave uvedel brez ustreznega izvršilnega naslova, saj plačilni nalog, ki se nahaja v upravnih spisih ni opremljen s potrdilom o izvršljivosti.
Prvostopni davčni organ, ki je s prvo odločbo tožniku v skladu z ZNPDND dovolil obročno odplačevanje davčnega dolga v znesku, ki ga je tožnik v vlogi uveljavljal, in ki te odločbe tudi ni izpodbijal, kar vse izhaja iz upravnega spisa, je po ugotovitvi, da so okoliščine iz drugega odstavka 12. člena ZNPDND nastopile, torej da tožnik treh zaporednih obrokov dolga ni poravnal, in to ni sporno, po presoji sodišča tako z drugo odločbo pravilno odločil, da v takojšnje plačilo zapade celotni neplačani davčni dolg, določen s prvo odločbo.
davek od dohodka iz dejavnosti - vrnitev v prejšnje stanje - znižanje davčne osnove
Pravilno je stališče tožene stranke, da glede na določbo 153. člena ZDavP tožnik te olajšave po preteku roka za vložitev napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti ne more več uspešno uveljaviti. Gre za materialni rok, ki je z zakonom določen za vložitev napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti, ki ima tudi materialno pravne učinke, saj vpliva na višino davčne osnove, torej na odmero davka od dohodkov iz dejavnosti.
ZDoh člen 103, 107, 63, 64, 74, 103, 107, 63, 64, 74. ZDavP člen 119.
udeležba pri dobičku - davek po odbitku - davek od dohodka iz premoženja
Na podlagi določbe 119. člena ZDavP (Uradni list RS, št. 18/96, 78/96 odl. US, 87/97), po kateri se sicer izplačevalcu, ki pravočasno ne plača davka po odbitku, plačilo davka z zamudnimi obrestmi lahko naloži z odločbo, pa davčni organ tožniku davka tudi ni mogel odmeriti, in tudi v tem ima tožnik prav, kajti ta zakon se v času, ko je obveznost za plačilo davka nastala, še ni pričel uporabljati (uporabljati se je pričel 1. 1. 1997)
Ker je tožnik veljal za zavezanca za plačilo spornega davka do izteka leta, v katerem je opravil izplačilo dohodka tuji vlagateljici, za čas od izteka roka za plačilo davka do izteka leta, v katerem je bilo plačilo opravljeno, ker davka po odbitku ni plačal, tudi dolguje zamudne obresti.
ZUS člen 21, 21/1, 26, 26/1. ZS člen 83, 83/1, 83/3.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Rok 30 dni, ki je določen v 1. odstavku 26. člena ZUS za vložitev tožbe v upravnem sporu, je zakonski procesni rok. Ker na podlagi 3. odstavka 83. člena ZS, razen v zadevah iz 2. odstavka (to je v nujnih zadevah), v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja, je bila predmetna tožba vložena pravočasno.
brezplačna pravna pomoč - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je v pravnem prometu nastopalo podjetje A. d.o.o. in je odvetnik pred sodiščem zastopal to podjetje in temu podjetju tudi izstavil račun, z A.A. s.p. pa je pogodbo sklenilo tudi podjetje A. d.o.o., tožnik pa v tožbi ne zatrjuje nasprotnega in tudi ne dokazuje, da bi on sam nastopal v razmerju do odvetnika in A.A. kot fizična oseba, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnik v obeh zadevah ne more biti aktivno legitimiran za vložitev tožbe. Tako tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in zato obeh zadev ni razumno sprožati glede na sam izid (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP).
Sprememba materialnega predpisa, obvezna razlaga predpisa in mnenje upravnih organov o predpisu niso obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, saj niso niti dejstvo, niti dokaz.
V primerih, ko sodišče presoja zakonitost in pravilnost dokazne ocene upravnega organa v zvezi z inšpekcijskim ukrepom začasne prepovedi uporabe embalaže za trženje zaradi dejanja nelojalne konkurence iz določila 5. alineje 3. odstavka 13. člena ZVK, sodišče lahko uporabi princip izvedbe dokazne ocene, ki je uveljavljen v upravno-sodni praksi v zvezi z uporabo določila 7. točke 1. odstavka 19. člena ZIL. V obeh primerih določil je zavarovan interes potrošnikov, v obeh primerih je merilo dokaznega standarda možnost nastanka zmote oziroma zmede med potrošniki in v obeh primerih gre za ugotavljanje podobnosti, le da pristojni organ v prvem primeru ugotavlja podobnost vseh označb ali podatkov blaga, v drugem primeru pa le podobnost znakov, ki so predmet zavarovanja. Omenjeni princip dokazne ocene zahteva, da mora dokazna ocena upravnega organa temeljiti na presoji celostne podobe označb oziroma podatkov blaga. Celostno podobo sestavljajo vizualni vidik (zunanja podoba, barvna vsebina, grafično oblikovanje), zvočni oziroma fonetičen vidik in pomenski vidik označb oziroma podatkov o blagu. V celostni podobi je potrebno ugotavljati tudi morebiten obstoj prevladujočih oziroma bistveno razlikovalnih elementov v označbi blaga in stopnjo primerljivosti vrst obeh proizvodov, kar tudi vpliva na stopnjo možnosti zamenjave. Standard dokazovanja zmede glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga pa je nizek, saj je dovolj, če upravni organ dokaže možnost nastanka škode in ni treba, da dokaže, da bo škoda tudi dejansko nastala. Ukrepi tržnega inšpektorja po določilu 5. alineje 3. odstavka 13. člena ZVK so torej upravičeni, če upravni organ preprečuje dovolj zaznavne možnosti, da bi prišlo do zmede med potrošniki na trgu. Ker gre v obravnavanem primeru za dve pijači iz iste vrste proizvodov, ki se navadno prodajata na istih prodajnih mestih, je dokazna ocena tožene stranke o dejanju nelojalne konkurence v konkretnem primeru pravilna in zakonita.