ZUS člen 21, 21/1, 26, 26/1. ZS člen 83, 83/1, 83/3.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
Rok 30 dni, ki je določen v 1. odstavku 26. člena ZUS za vložitev tožbe v upravnem sporu, je zakonski procesni rok. Ker na podlagi 3. odstavka 83. člena ZS, razen v zadevah iz 2. odstavka (to je v nujnih zadevah), v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja, je bila predmetna tožba vložena pravočasno.
priznanje statusa invalida - duševna bolezen - duševna prizadetost
ZDVDTP ne opredeljuje pravno - relevantne razlike med duševno boleznijo in duševno prizadetostjo. To pa ne pomeni, da upravni organ v postopku konkretnega odločanja ni dolžan utemeljiti, zakaj duševna bolezen stranke ne pomeni duševne prizadetosti v smislu določila 1. člena ZDVDTP.
Sprememba materialnega predpisa, obvezna razlaga predpisa in mnenje upravnih organov o predpisu niso obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, saj niso niti dejstvo, niti dokaz.
ZOFVI člen 146, 150. ZUI člen 177, 179, 200, 201. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 19, 45.
pripravništvo - strokovni izpit
Vzgojitelja, ki mu delo do uveljavitve ZOFVI ni prenehalo iz razlogov, ki so na strani države, je glede pravice do pristopa k strokovnemu izpitu treba izenačiti s pripravniki, ki do uveljavitve ZOFVI strokovnega izpita še niso opravili (in to v skladu z določbo 150. člena ZOFVI).
Glede na prevladujoč javni interes v carinskih postopkih, da se carinski dolg čimprej izterja, bi morala tožeča stranka po presoji sodišča za odložitev izvršbe izpodbijane odločbe izkazati takšne okoliščine, ki bi bile močnejše od podanega javnega interesa.
Po ZID inšpektor za delo lahko samo pod taksativno določenimi pogoji izda upravno odločbo o zadržanju sklepa, ki zadeva delovno razmerje delavca. Ti pogoji so določeni v določilu 1. odstavka 15.b. člena ZID. Pojem "dokončnost sklepa" v določilu 1. odstavka 15.b. člena ZID je povsem nedvoumen in pravno določen. Ta pojem pomeni, da gre za sklep zoper katerega ni več pravnega sredstva v postopku varstva pravic delavcev na ravni podjetja.
Ni utemeljen tožbeni ugovor tožeče stranke, da parc. št. 795/1 k.o. B naj ne bi bila predmet vlagateljeve zahteve za denacionalizacijo. V obravnavanem primeru je treba šteti, da je vlagatelj s tem, ko je pravočasno, v roku, ki je veljal za vlaganje denacionalizacijskih zahtev, upravnemu organu predložil vse listine in druge uradne podatke, ki se nanašajo na obe podržavljeni parceli, tudi zahteval denacionalizacijo obeh parcel.
Reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov je dovoljeno v podobi le zaščitene blagovne znamke ali logotipa in ni mogoča razlaga kot jo ponuja tožnik v tožbi, da to pomeni že od priznanja znamke dalje, ki se prične z vložitvijo pravilne prijave znamke pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Edina možna je razlaga, da postane blagovna znamka zaščitena po določilu ZOUTI šele z vpisom v ustrezen register po določilih ZIL-I.
Nestrinjanje z odločitvami samo po sebi ni izločitveni razlog. To so razlogi za izpodbijanje odločb s predpisanimi pravnimi sredstvi in se njihova utemeljenost presoja v postopkih po teh pravnih sredstvih.
ZDen člen 56, 3, 3-18, 54, 56, 3, 3-18, 54. ZUP člen 279, 279/1-1, 279, 279/1-1.
ničnost odločbe
Določba 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP se lahko uporabi le, če iz odločbe, katere ničnost se uveljavlja, ter podatkov spisa in dokazov izhaja, da je odločeno v zadevi, ki spada v sodno pristojnost. V obravnavanem primeru je prvostopni organ ugotovil, da zahtevano premoženje ni bilo podržavljeno, in je tožnici dal tudi pravilen napotek, kako naj zahtevek glede vrnitve zaplenjenega premoženja oblikuje, ker pa tožnica temu ni sledila, ni mogel odločiti mimo njenega zahtevka, pač pa je le-tega moral zavrniti. Ker je ta odločitev imela podlago v dejanskem stanju, ugotovljenem pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, ta ni nična.
priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - ukradeni otroci - postopek revizije
Tožena stranka je v revizijskem postopku odpravila odločbo prvostopnega organa, ki je tožnici priznal status žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok in sama odločila o zadevi tako, da tega statusa tožnici ni priznala. Glede na okoliščine primera po presoji sodišča o zadevi ni bilo mogoče odločiti na način kot je to storila tožena stranka in ne da bi bila tožnica seznanjena s tem kakšno odločitev bo sprejela tožena stranka, kot tudi o tem, da lahko, glede na nesporno ugotovljeno usodo ostalih članov družine, morda uveljavlja status žrtve vojnega nasilja na drugi podlagi v okviru ZZVN, tako kot to določa 7. člen ZUP, po katerem morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice.
ugovor dolžnikovega dolžnika - prisilna izterjava z dolgovnih seznamov
Če dogovora o pogojenosti plačila dolžnikovih terjatev (ki se nanašajo na dela, ki jih je dolžnik kot podizvajalec opravljal za tožnika) do njega s poplačilom tožnikovih terjatev do investitorjev tožnik ni mogel izkazati, potem tudi ugovorov, da so dolžnikove terjatve (ki jih je v izpisu odprtih postavk tožnik sicer potrdil, česar ne zanika) sporne oziroma neobstoječe, ne more z uspehom uveljavljati, ne glede na to, če izkazuje, da je moral zaradi poplačila svojih terjatev do investitorjev sprožiti ustrezne sodne postopke, kajti zatrjevane medsebojne zveze (pogojnosti) med terjatvami dolžnika in tožnika ni.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki jo uvaja ZSZ, in so jo dolžni plačevati uporabniki stavbnega zemljišča. Tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem težav pri poslovanju, ne more z uspehom izpodbijati odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, z ugovorom nezmožnosti plačila.
ZDavP člen 44/3, 44, 44/1, 44/2, 44, 44/3, 44/2, 44/1.
dolgovni seznam - prisilna izterjava davčnega dolga
Tožnikovi ugovori se nanašajo na druge postopke (npr. odmero davkov in postopke o prisilni izterjavi, ki se nanašajo na druge izvršilne naslove iz prejšnjih let), zato ne vplivajo na odločitev v tem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost konkretnega sklepa o prisilni izterjavi in pravilnost seznama zaostalih obveznosti.
ZDavP člen 55, 55/2, 55, 55/2. ZUS člen 14, 14/3, 14, 14/3.
tožbena novota - prisilna izterjava dolga od dolžnikovega dolžnika
Ker tožnik za svoje trditve ni predložil ustreznih dokazov, so ostale njegove navedbe pavšalne in nedokazane, zaradi česar jim tožena stranka ni mogla slediti. Dejansko stanje je bilo ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno.
ZDavP člen 44, 44/4, 44, 44/4. ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 87, 87/3, 87/4.
osebno vročanje - prisilna izterjava denarne kazni za prekršek
Že vročitev pisanja, opravljena skladno s 3. odstavkom 87. člena ZUP, ki se mora obvezno osebno vročati ima lahko v primeru, če naslovnik spisa ne prevzame, take pravne posledice, kot jih določa 4. odstavek 87. člena ZUP. Naslovnik mora biti vnaprej opozorjen na pravne posledice, ki nastanejo po zakonu. Ker naslovnik na pravne posledice ni bil opozorjen, plačilni nalog ni mogel postati niti izvršljiv in tako na podlagi 4. odstavka 44. člena ZDavP, ne more predstavljati izvršilnega naslova za sklep o prisilni izterjavi.
V postopku za izrek ničnosti se preizkuša obstoj tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj. V obravnavanem primeru je tožnica uveljavljala ničnostni razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP. Razlog iz 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP je podan le v primeru, ko gre za nepravilnosti, ki so že v zakonu vnaprej opredeljene kot razlogi za ničnost. Morebitno napačno ugotovljeno dejansko stanje oziroma napačno uporabo materialnega zakona, je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ni pa mogoče uporabiti določbe 6. točke 1. odstavka 279. člena ZUP zato, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno in pravnomočno upravno odločbo.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 105.
davek na dodano vrednost
Pravica prodajalca do vračila DDV s strani davčnega organa po določbi 105. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99 do 19/2000, v nadaljevanju Pravilnik) je vezana na vrnitev DDV kupcu, zato je po presoji sodišča pri presoji izpolnitve pogojev vračila DDV na tej podlagi potrebno upoštevati in presoditi predvsem vprašanje ali je prodajalec kupcu DDV po določbi 103. člena Pravilnika vrnil ob izpolnitvi vseh pogojev, predpisanih v 101. členu Pravilnika. To pa po presoji sodišča pomeni poleg ugotavljanja objektivnih okoliščin v smislu dejansko izpolnjenih vseh predpisanih pogojev za vračilo, vključno z okoliščino, ali je bil znesek DDV dejansko vrnjen, tudi presoja subjektivnih okoliščin na strani prodajalca in torej njegovi zmožnosti ugotoviti, ali so v času, ko je DDV vrnil kupcu dejansko izpolnjeni vsi za to predpisani pogoji.
ZPD člen 6, 6/1-2, 11, 12. Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku člen 19, 19/6.
prometni davek
Organ prve stopnje je napravil pravilen sklep o dejanskem stanju, da gre za gotove proizvode, ki jih je tožeča stranka nabavljala z namenom nadaljnje prodaje. Sodišče se strinja s stališčem, da je tožeča stranka s pogojno davčno oprostitvijo po določbi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZPD v zvezi z 12. členom ZPD kot material za reprodukcijo nabavljeno embalažo in opremni material namensko uporabila v okviru opravljanja dejavnosti trgovine na debelo. Tožena stranka svojega stališča, da uporaba embalaže v trgovini na debelo vselej predstavlja končno uporabo, ni utemeljila. Po presoji sodišča pa to stališče nima podlage v določbah ZPD, na katere se sklicuje.
vložitev evropske patentne prijave - zamuda materialnega prekluzivnega roka - patent
Tožeča stranka bi se na uporabo 74. člena ZIL lahko uspešno sklicevala le, če bi bila prijava izuma za varstvo v Republiki Sloveniji vložena v tujini po mednarodni pogodbi ali po konvenciji, h kateri je Republika Slovenija pristopila (3. odstavek 4. člena ZIL). Evropski patent je v tem primeru lahko dokazilo iz 72. člena ZIL, ki pa ga je bila tožeča stranka dolžna predložiti toženi stranki najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta, to je do 18. 10. 2000. Med strankama ni sporno, da tega ni storila, zato je po presoji sodišča tožena stranka z njeno zahtevo za izdajo odločbe po 73. členu ZIL pravilno postopala in jo zavrgla.