Pri objektih, katerih vrednost je bila ugotovljena na podlagi predpisa iz 2. odstavka 44. člena ZDen, pa po določbi 3. odstavka 16. člena navodila (Uradni list RS, št. 23/92, 42/93, 65/93, 26/00) vsebuje vrednost točke iz 93. člena ZDen tudi vrednost stavbnega zemljišča, ki pripada delu ali celoti objekta.
nadomestno zemljišče - upravičenec do denacionalizacije
V odškodnino dano ustrezno nadomestno zemljišče je edina pravno relevantna okoliščina, ki bi pomenila, da ni podana upravičenost do denacionalizacije (ne pa odškodnina v denarju, tudi če bi bila prisilno izterjana oziroma izplačana).
pridobitev lastninske pravice - vračanje premoženja v naravi
Za denacionalizacijski postopek je pomembno stanje v času podržavljenja in stanje v času vračila. Ker niti v času vložitve zahtevka, niti v času odločanja upravnega organa tožeča stranka ni bila upravičena do vrnitve sporne parcele v naravi, je prvostopni organ pravilno odločal, ko je za podržavljeno parcelo odmeril odškodnino v obliki obveznic.
ZVK člen 13, 28, 13, 28. URS člen 74/3, 15, 15/2, 74, 74/3, 15, 15/2, 74.
nelojalna konkurenca - ukrep tržnega inšpektorja
Za izrek inšpekcijskega ukrepa po določilu 2. alineje 2. odstavka 28. člena ZVK mora biti podan pogoj, da je predhodno zaradi dejanja nelojalne konkurence vložena tožba ali ovadba. Drugi element nelojalne konkurence - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - je podan, ker je obvestilo, da za sodelovanje v nagradni igri nakup blaga ni potreben, napisano na tak način, da ga povprečni potrošnik spregleda oziroma ga ne opazi. Sodišče sprejema dokazno oceno tožene stranke v tem smislu, da zavajanje ne bi bilo podano samo v primeru, da bi bila možnost sodelovanja v nagradni igri prek nakupa blaga in možnost sodelovanja v nagradni igri brez nakupa blaga označeni na bistveno sorazmeren oziroma podoben način. V nasprotju s tem standardom pa je v konkretnem primeru podano očitno nesorazmerje v opaznosti obeh obvestil, zato je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ocenila, da gre za ravnanje, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Tožena stranka pa je imela zakonito podlago za odločitev, da gre v konkretnem primeru za dejanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji tudi zaradi tega, ker obljubljene nagrade po vrednosti občutneje presegajo vrednost blaga.
Upravičenci do denacionalizacije so bivši lastniki, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno po ZNNZ, ne glede na to, kdaj jim je bilo odvzeto iz posesti in ob določenih pogojih tudi osebe, ki nikoli niso bile lastnice, temveč le imetnice pravice uporabe na nacionaliziranih zemljiščih, ki pa so jim bila odvzeta iz posesti.
ZRTVS člen 15, 15/1, 15/4, 15, 15/1, 15/4. ZUS člen 14, 14/3, 14, 14/3.
tožbena novota - plačilo prispevka za RTV programe
Tudi če je tožeča stranka prijavila rabo tujega TV sprejemnika, kot smiselno zatrjuje v pritožbi ter izrecno v tožbi, je glede na določbo 4. odstavka 15. člena ZRTVS ravnala pravilno, saj lastništvo TV sprejemnika, kot izhaja iz navedene zakonske določbe, ni relevantno za obstoj zaveze za plačilo.
arondacija - vračanje kmetijskih zemljišč v kompleksih
Brez pravne podlage je tožbena trditev, da parcel, ki ležijo v kompleksu kmetijskih zemljišč glede na določilo 19. in 20. člena ZDen ni mogoče vrniti v naravi. Po tretjem odstavku 27. člena ZDen se podržavljena zemljišča, ki ležijo v območju kompleksa kmetijskih zemljišč, in bi bila z vračilom v last in posest okrnjena funkcionalnost kompleksov zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov, vračajo tako, da se na kompleksu vzpostavi solastninska pravica.
Potrošnik je izpolnil vse svoje obveznosti za uveljavljanje varstva pravic po ZVPot, med tem ko tožeča stranka kot izvajalka storitve svojih obveznosti v postopku varstva pravic potrošnika ni izpolnila, in zato ni mogoče šteti, da ni izpolnjen zakonski pogoj obstoja nepravilno opravljene storitve. V tovrstnih upravnih sporih sta bistveni dve obveznosti izvajalca storitve. Prva obveznost se nanaša na primer, ko tudi za izvajalca storitve napaka ni sporna in v tem primeru mora najpozneje v osmih dneh ugoditi potrošnikovi zahtevi (1. odstavek 39. člena ZVPot). Druga obveznost se nanaša na primer, ko se izvajalec storitve ne strinja s stališčem potrošnika, da je bila storitev opravljena nepravilno in v takem primeru mora pisno odgovoriti potrošniku na njegovo zahtevo najkasneje v osmih dneh po prejemu zahteve (2. odstavek 39. člena ZVPot).
vrnitev podržavljenega premoženja - zemljišče v kompleksu
Pravilna je odločitev, da se vrne podržavljeno premoženje z vzpostavitvijo solastninske pravice na kompleksu, ki se po pravnomočnosti odločbe vpiše v zemljiško knjigo. Ta del odločbe je izvršljiv in ugovor, da upravičena stranka nima pravnega naslova za izvršitev odločbe, ni utemeljen, saj bo naslov upravičene stranke - denacionalizacijskega upravičenca izhajal iz lastninske pravice, ki jo je upravičena stranka, denacionalizacijski upravičenec, pridobila z denacionalizacijsko odločbo.
Ker je v smislu določbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-130/01-18 z dne 23. 5. 2000 (Uradni list RS, št. 54/02) priznan položaj denacionalizacijskih upravičencev tudi tistim osebam, ki jim je bila odvzeta pravica uporabe oziroma posest na prej podržavljenih zemljiščih, bi morala tožena stranka navedbe tožnikov preveriti v tem smislu, ali je priključitev delov zemljišč k cesti pomenila odvzem iz posesti. Če je prišlo do zmanjšanja obsega podržavljenih zemljišč zaradi pomikanja trase ceste v podržavljena zemljišča tožnikov, je mogoče šteti, da je bil izvršen dejanski odvzem iz posesti prej podržavljenih zemljišč.
Stanje ob podržavljenju se ugotavlja po aktih ob podržavljenju oziroma po zapisnikih ob odvzemu. Če stanja na ta način ni mogoče ugotoviti, se stanje ugotovi po drugih listinah oziroma dokazilih.
Sodišče meni, da se ZDen v svojih določbah ni omejil le na vračanje premoženja, ki se je ob podržavljenju nahajalo na območju Republike Slovenije. Premoženje delniške družbe (kot v obravnavanem primeru) predstavlja skup vseh premoženjskih pravic, ZDen pa obsega vračanja deleža tega premoženja ne v osebnih, ne v kapitalskih družbah ni omejil na teritorij Republike Slovenije, enako tudi ne Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/93 in 48/94), po katerem se poravnavajo obveznosti upravičencem po ZDen (2. člen).
ZDen člen 32, 32. ZVO člen 17, 17. ZPVAS člen 8, 8. ZRud člen 33, 33/2, 2, 32, 32/1, 33, 33/2, 2, 32, 32/1, 33, 33/2, 2, 32, 32/1.
vrnitev v naravi - vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti
Ponovno organizirana agrarna skupnost niti v primeru, če je zahtevo vložila v svojem imenu, niti v primeru, če jo je vložila v imenu članov agrarne skupnosti, ni aktivno legitimirana za vlaganje zahtev po ZPVAS. Po ZPVAS so edine upravičene osebe za vlaganje zahtev člani agrarne skupnosti.
Obstoj mineralnih snovi na zemljišču ali pod njim ni ovira za vrnitev zemljišč v naravi v smislu ZDen, saj vrnitev le teh omogoča njihov samostojen lastninsko pravni status.
Tožba, kljub dopolnitvi, ni sposobna za obravnavanje, saj je nerazumljiva in nepopolna. Tožnik ni predložil niti navedel upravnega akta, zoper katerega naj bi bila naperjena tožba niti ni navedel tega, na kaj naj bi se ta upravni akt nanašal in ali je tožnik sploh udeležen kot stranka v postopku, v katerem naj bi bil domnevni upravni akt izdan. Iz tožbe tudi ni zaslediti, kateri upravni organ naj bi tak akt sploh izdal.
uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - naknadni obračun carinskega dolga
Dejstvo, da je Urad Republike Slovenije za zdravila švedsko grenčico po svoji klasifikaciji označil kot zdravilo skupine C, ne more vplivati na odločitev v carinskem postopku, v katerem se uporabljajo carinski predpisi.
Carinski organ ima v določbi 23. člena CZ pooblastilo, da v primeru, če zaradi okoliščin uvoza meni, da vrednost blaga ne ustreza določbam o dogovorjeni ceni, predloženega računa o nakupu blaga ne upošteva kot podlago za določitev carinske osnove, ampak to vrednost ugotovi v postopku na podlagi 16. do 19. člena CZ. Pri tem uporaba kataloga ne predstavlja nedopustnega ugotavljanja carinske vrednosti.
Zakon o davčnem postopku ureja dva instituta odloga plačila davčnih obveznosti: odlog prisilne izterjave odločbe o odmeri davka v 20. členu ter odlog plačila davčnega dolga v določilih 89. do 92. člena za fizične in pravne osebe. Davčni zavezanec lahko torej z uporabo navedenih institutov pod različnimi pogoji iz citiranih določil doseže bodisi odlog prisilne izterjave odločbe o odmeri davka, bodisi odlog plačila davčnega dolga. Pristojni organ mora najprej ugotoviti, na kakšni pravni podlagi je stranka podala vlogo za odlog plačila davčnih obveznosti in v primeru nejasne vloge oziroma zahtevka stranko pozvati k njeni dopolnitvi v skladu s določili 68. člena ZUP. Pogoji za odlog plačila davčnega dolga na podlagi 91. člena ZDavP se namreč bistveno razlikujejo od pogojev za odlog prisilne izterjave iz 20. člena ZDavP.
ZDen člen 32, 3, 4, 31, 32, 3, 4, 31. ZUS člen 60, 60.
pogoji za denacionalizacijo - meje presoje ex offo
Upravičenost do denacionalizacije je glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti. Upravičenci do denacionalizacije so bivši lastniki, ki jim je bilo stavbno zemljišče podržavljeno po ZNNZ, ne glede na to, kdaj jim je bilo odvzeto iz posesti in ob določenih pogojih tudi osebe, ki nikoli niso bile lastnice temveč le imetnice pravice uporabe na nacionaliziranih zemljiščih, ki pa so jim bila odvzeta iz posesti.
Odločitev o tem, ali sta B.B. in C.C. upravičenca do denacionalizacije je odvisna od tega, ali sta bila imenovana, tako v času podržavljenja premoženja, kot tudi na dan podpisa navedenega mednarodnega sporazuma 5. 11. 1964, državljana ZDA. Kdaj sta imenovana pridobila državljanstvo ZDA, pa iz upravnih spisov ni razvidno. Pri izpodbijanem sklepu ne gre za popravo pomote, ampak gre dejansko za spremembo odločbe z dne 23. 10. 2001, saj tožena stranka z izpodbijanim sklepom vsebinsko spreminja svojo odločitev iz 1. in 2. točke izreka navedene odločbe.