Inšpektorat ne more podati zahteve za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Čeprav je bil predlog zavrnjen, namesto zavržen, pa taka odločitev ni v škodo inšpektorata, saj predlagatelj meritorne odločitve sploh ni bil upravičen zahtevati.
ovira za vrnitev zaradi opravljanja dejavnosti javnih služb - vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev nepremičnine
Določba 1. točke prvega odstavka 19. člena ZDen se razlaga, da vrnitev nepremičnine ni možna, če sta izpolnjena oba v tej določbi navedena razloga in sicer, da nepremičnina služi za dejavnost kulture oziroma druge javne službe, in če bi bila zaradi njihove vrnitve bistveno okrnjena možnost za opravljanje te dejavnosti. Drugi, kumulativno predpisani pogoj, je razumeti tako, da zaradi vrnitve nepremičnine izvajalec javne službe ne bi mogel poslovati in opravljati svojih nalog oziroma bi bilo njegovo delovanje okrnjeno v tolikšni meri, da ne bi bilo možno več govoriti o njegovem normalnem delovanju. Okrnjeno možnost opravljanja dejavnosti se v vsakem konkretnem primeru presoja z ugotovitvami, ali dejavnost, ki se opravlja v sporni nepremičnini, ni mogoče opravljati drugje, in če jo je, ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški, kot jih opredeljuje ZDen. Navedene predpostavke mora dokazati zavezanec za denacionalizacijo.
Park kot vrsta rabe zemljišča po katastru je zazidano stavbno zemljišče po 32. členu ZDen, zato je v kolikor je do spremembe vrste rabe, ki je po ZDen nezazidano stavbno zemljišče oziroma kmetijsko zemljišče, prišlo po podržavljenju, podana ovira za vrnitev zemljišča v naravi.
Vpis v register je po OZ zakonska posledica izdanega akta in ni vezana na začetek dela. To pa pomeni, da odločitve, da je tožnik zavezan k plačilu prispevkov, predvsem ni mogoče opreti samo na dejstvo, da je bil vpisan v register. Gre le za eno od okoliščin, ki je sicer pomembna, ki pa jo je vendarle treba presoditi še skupaj z vsemi ostalimi, ki jih navaja tožnik v tožbi in tudi v pritožbi ni ugotoviti, ali je tožnik dejavnost tudi dejansko opravljal.
Izrek prvostopne odločbe, ki poleg stopnje davka, zneska odmerjenega davka in roka za plačilo ne vsebuje tudi davčne osnove, kot to določa 16. člena ZDavP, predstavlja kršitev pravil davčnega postopka. Če pravilnosti in zakonitosti ukrepa ni mogoče preizkusiti niti na podlagi podatkov, ki izhajajo iz obrazložitve, pa je kršitev po presoji sodišča bistvena.
ZUstS člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZUP člen 13, 252, 13, 252.
pritožba
Ker se po določbi 1. odstavka 46. člena ZUstS zahteva lahko vloži pri organu prve stopnje, ki je tako o taki zahtevi pristojen odločiti, instančni organ ne more v pritožbenem postopku sam odločiti o njej, če ni o njej odločil pred tem prvostopni organ, tudi ne s sklicevanjem na določbo 252. člena ZUP.
upravičenost do denacionalizacije - ustreznost nadomestnega zemljišča - denacionalizacija zemljišča
Če je bilo zemljišče podržavljeno po temeljnem zakonu o razlastitvi iz leta 1947, se upravičenost do denacionalizacije presoja po tem, ali je bila kot odškodnina dana ustrezna nadomestna nepremičnina
Tožnica je podala izjavo v zvezi z domnevo nelojalnosti njenega očeta in tožena stranka v zvezi s tem zaključuje, da tožnica ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, ki bi utegnile kazati na to, da bi bila lahko izpodbita domneva nelojalnosti. Prav tako ni navedla in dokazala takšnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na takšno kontinuirano lojalno ravnanje, ki bi dejansko izničilo njegovo opcijo za nemški Reich. Tožena stranka je zato pravilno za podlago za svojo odločitev vzela domnevo nelojalnosti, pri tem pa je sledila tudi odločitvam Ustavnega sodišča RS (odločbe št. Up 288/96, Up 299/01 in Up 278/97).
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 9, 9/1.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Kadar predlog za napredovanje v naziv vložen na podlagi Pravilnika o napredovanju v šolah v nazive, se morajo pogoji ugotavljati v skladu z vloženim predlogom. Predlog je za upravni akt po pravilih postopka obvezujoč.
Po mnenju sodišča je enako nedopustna tudi naknadna dopolnitev (sicer pravočasno vložene) tožbe, če je vložena že po tem, ko je potekel zakonski rok za tožbo. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati (novih) dejstev in predlagati (novih) dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta, ki se izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Gre prav za tak primer, ko tožeča stranka v naknadni dopolnitvi tožbe (ne glede na to, da je podana že po izteku zakonskega roka za tožbo, ki je določen v 2. odstavku 38. člena ZAzil) navaja nova dejstva in prilaga dokaze za ta dejstva. Sodišče jih v okviru presoje zakonitosti uvodoma navedene izpodbijane odločbe ne more upoštevati. Vendar pa ima na podlagi določbe 41. člena ZAzil tožnik možnost vložiti novo prošnjo za azil in v postopku po tej novi prošnji za azil uveljavljati razloge, ki jih tožnik uveljavlja z naknadno dopolnitvijo tožbe. Po določbi 41. člena ZAzil lahko namreč prosilec za azil vloži novo vlogo za azil, če predloži dokaze, da so se zanj okoliščine po izdaji prejšnje odločbe bistveno spremenile, kar pomeni upoštevanje naknadno spremenjenih okoliščin tako v zvezi s priznanjem azila na podlagi določbe 2. odstavka 1. člena ZAzil kot tudi 3. odstavka 1. člena ZAzil, določen je le višji dokazni standard za začetek postopka priznanja azila na tej pravni podlagi. Če v posameznem primeru torej tožena stranka ugotovi, da gre za okoliščine, ki se že po samem zakonu štejejo za zavajanje oziroma zlorabo postopka, mora o stvari takoj odločiti na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil in v takem primeru prošnjo zavrniti kot očitno neutemeljeno v t. i. pospešenem postopku. V nasprotnem primeru pa, če ugotovi, da ne gre za očitno neutemeljeno vlogo, je dolžna prošnjo za azil obravnavati skladno s procesnimi standardi po določbah 1. odstavka 29. člena in 33. člena ZAzil ter Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožeča stranka tudi preuranjeno uveljavlja kršitev načela nevračanja po določbi 6. člena ZAzil, saj z izpodbijano odločbo do te kršitve po naravi stvari niti še ni moglo priti. Iz 1. odstavka 61. člena namreč izhaja, da je šele pravnomočna odločitev o zavrnitvi prošnje za azil procesna predpostavka (formalni pogoj) za uvedbo postopka za priznanje posebne oblike zaščite po določbi 61. člena ZAzil, pri čemer izpodbijana odločba brez dvoma še ni postala pravnomočna. Določba 61. člena ZAzil predstavlja konkretizacijo 6. člena ZAzil kot izhaja iz 3. odstavka 61. člena ZAzil, ki je vsebinsko ponovljena določba 6. člena ZAzil, pri čemer mora pristojni organ o posebni obliki zaščite posamezniku odločati tako po uradni dolžnosti kot tudi na podlagi zahteve stranke, vendar po pravnomočno končanem postopku za priznanje azila, v primeru in pod pogojem, če prosilec za azil le tega ne pridobi.
Ker je javnomnenjska anketa edini dokaz, s katerim je organ prve stopnje ugotavljal enega izmed elementov dejanja nelojalne konkurence, gre za bistveno okoliščino, od katere je odvisna odločitev v tej zadevi. Med strankama ni sporno, da tožnik ni prejel oziroma ni bil seznanjen z opravljeno javnomnenjsko raziskavo, s tem pa organ prve stopnje tožniku ni omogočil, da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku in da se seznani z uspehom dokazovanja, prav tako pa, da sodeluje pri izvedbi dokazov s tem, da lahko daje pripombe na raziskavo (1. in 3. točka 3. odstavka 146. člena ZUP).
Razlog za ničnost odločbe po 6. tč. 279. člena ZUP je taka nepravilnost, za katero zakon določa ničnostno sankcijo. ZUP v zvezi z uporabo izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici ne določa roka za vložitev predloga, pač pa določa (dva) roka, v katerih se lahko izda odločbo o odpravi (1. odstavek 277. člena ZUP), in sicer pet let od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena - v primeru odprave po 1. in 2. tč. oziroma eno leto - v primeru odprave po 3. oz. 4. tč. 274. člena ZUP. Odprava odločbe po nadzorstveni pravici je torej vezana na zakoniti rok, pri čemer iz zakona ne izhaja, da bi bile okoliščine o tem, kdaj je bil uveden postopek za uporabo pravnega sredstva oziroma kdo in kdaj je podal predlog za uporabo pravnega sredstva, pravno pomembne.
davčni dolg - prisilna izterjava davčnega dolga - članarina za obrtno-podjetniško zbornico slovenije
Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da vsebuje izvršilne naslove za vse obveznosti, razen za obveznost plačila članarine Obrtni zbornici, za katero zgolj navaja mesec nastanka obveznosti in datum izvršljivosti. Tako opredeljen izvršilni naslov, pa po presoji sodišča ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu določbe 1. odstavka 44. člena ZDavP, po kateri izvršilni naslov predstavlja odločbo o odmeri, ugotovitveno odločbo o neobračunani oziroma premalo obračunani dajatvi ali obračun dajatve, torej odločbo ali obračun, ki bi dajatev določal (v določenem znesku).
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV
Pogoj za odbitek DDV je račun, ki mora vsebovati vse podatke iz 34. člena ZDDV. Ker so bili računi, navedeni v zapisniku o inšpekcijskem pregledu pomanjkljivi v smislu navedenega člena (večinoma manjka naziv in davčna številka kupca), zato niso izpolnjeni vsi pogoji za odbitek DDV. Zahtevani podatki morajo biti razvidni iz računa kot tiste listine, ki v postopku odbijanja DDV predstavljajo enega izmed pogojev za odbitek vstopnega DDV.
S tem, ko je prvostopni organ izdal odločbo in z njo odločil o vseh zahtevkih stranke, niso več podani pogoji za izdajo začasne odločbe iz 221. člena ZUP.
Osnovni kriterij pri odločanju o utemeljenosti odpisa davčnega dolga je v vsakem obravnavanem primeru posebej ugotovljen podatek o tem, ali dohodek na družinskega člana pri zavezancu presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Po mnenju sodišča višina zajamčene plače, ki je z Zakonom o zajamčenih osebnih dohodkih določena kot tisti minimalni znesek, ki še varuje materialno in socialno varnost delavcev in s tem zagotavlja vsaj minimalno socialno varnost, predstavlja ustrezno objektivno merilo za odločanje tudi pri odpisu davčnega dolga. Po presoji sodišča se s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja, kajti plačilo sodnih taks ne predstavlja obveznosti, ki bi mesečno bremenila tožnikove prihodke, pač pa gre samo za enkratno bremenitev njegovih prihodkov, pridobljenih v daljšem časovnem obdobju.
Podlaga za izdajo sklepa o prisilni izterjavi je izvršilni naslov z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost. Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori v zvezi s pravnomočnostjo izvršilnega naslova, saj je v obravnavanem primeru postala odločba o odmeri davka izvršljiva s potekom paricijskega roka, saj pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve, na kar je bila tožeča stranka opozorjena v izreku odločbe, ki se izvršuje.
ZDoh člen 16, 18, 15, 15/1, 15/1-4, 16, 18, 15, 15/1, 15/1-4. ZDavP člen 114. ZUS člen 59/1.
davek od osebnih prejemkov
Zato, da se ji obračuna in naloži v plačilo davek od osebnih prejemkov. Ni bistveno, da tožnica ni prejela denarja v fizični obliki. Njen prejemek je v zmanjšanju obveznosti za vračilo. Tožnik kot izplačevalec pa je dolžan, skladno s 114. členom Zakona o davčnem postopku, obračunati in plačati davek po odbitku tudi, če osebnega prejemka ali drugega dohodka ne izplača v denarju.
Z izpodbijano odločbo tožena stranka ob reševanju tožnikove pritožbe ni odmerila davka, temveč zgolj presojala zakonitost prvostopne odmerne odločbe. Dejstvo, da je bila izdana po več kot petih letih po izdaji prvostopne odločbe, nima nikakršnega vpliva na eventualno zastaranje že realizirane pravice do odmere davka. Davek od dobička za leto 1994 je bil tožniku dejansko odmerjen z odločbo organa prve stopnje. Ugovor zastaranja pravice do odmere bi bil zaradi poteka petletnega zastaralnega roka upoštevan le v primeru, če bi tožena stranka, drugače kot v konkretnem primeru, s svojo odločbo v smislu 16. člena ZDavP davek tudi dejansko odmerila.
davki - dolgovni seznam - prisilna izterjava - članarina
Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da vsebuje izvršilne naslove za vse obveznosti, razen za obveznost plačila članarine Obrtni zbornici, za katero zgolj navaja mesec nastanka obveznosti in datum izvršljivosti. Tako opredeljen izvršilni naslov, pa po presoji sodišča ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu določbe 1. odstavka 44. člena ZDavP, po kateri izvršilni naslov predstavlja odločbo o odmeri, ugotovitveno odločbo o neobračunani oziroma premalo obračunani dajatvi ali obračun dajatve, torej odločbo ali obračun, ki bi dajatev določal (v določenem znesku).