tujec - nezakonito prebivanje v RS - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Tožnik je v državo vstopil izven mejnega prehoda, zato je policija ob kontroli dne 5. 12. 2011 ugotovila, da je zaradi nezakonitega prebivanja storil prekršek po drugem odstavku 145. člena ZTuj-2, za kar mu je bil izdan plačilni nalog za globo v znesku 800 EUR. Navedena dejstva pa že predstavljajo dejansko podlago za izdajo odločbe o vrnitvi.
Ob ugotovitvi, da tožnik zavestno ne spoštuje pravnega reda RS in niti pravnega reda EU, ter ob dejstvu, da ni izkazal, da dejansko prispeva k preživljanju mladoletnih otrok ter tudi ne dejstev, ki bi kazala na vrsto in resnost težav, s katerimi bi se v primeru njegovega odhoda iz RS morala soočiti žena in mladoletni sin, sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru z izpodbijanim ukrepom ni bilo prekomerno poseženo v tožnikovo pravico do družinskega življenja.
ZVIS člen 1, 1/1, 16, 32, 33, 37, 37/1, 40, 40/3, 40/5, 43, 47, 47/1. ZVRS člen 21. Uredba o objavljanju v uradnem listu RS člen 3, 3/1, 3/2, 21, 21/1, 21/2. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu člen 7, 7/2, 7/3. ZUS-1 člen 64, 64/4. URS člen 14.
visokošolski strokovni študij - javni razpis - koncesija - podelitev koncesije - razpisni pogoji - tekoči posli vlade
Vlada, ki ji je izglasovana nezaupnica, ne opravlja več vseh poslov, ampak le tekoče, torej tiste, ki so potrebni za kontinuirano delovanje sistema države. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 280/2009, navedlo, da je pojem tekoči posli nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času Vlada sprejme samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države in ga je treba razlagati odvisno od relevantnih okoliščin posameznega primera.
V zvezi s presojo nujnosti odločitve, da se kljub izglasovani nezaupnici marca 2013, razpiše koncesija z manj kot 7-dnevnim rokom za prijavo za izvajanje študija od oktobra 2014 naprej, je treba upoštevati tudi roke, ki zavezujejo visokošolski zavod pri razpisu študijskega programa. Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2. in njegova objava 1. 3. 2013, nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov, to je študentov, ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Ker odločitev o razpisu in njegova objava nista sodila v okvir opravljanja tekočih poslov, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 116. člena Ustave RS, je v nasprotju z omenjeno določbo tudi izpodbijana odločba.
Obravnavani razpis pri določitvi spornega kriterija za izbiro koncesionarja na področju 52 ni imel podlage v zakonu, pri čemer različno obravnavanje enakih položajev brez razumnega razloga pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Sporni razpis je neustaven in nezakonit, zaradi česar je nezakonita tudi izpodbijana odločba. Zadeve sodišče ni vrnilo v ponovni postopek, saj v obravnavanem primeru na podlagi nezakonitega razpisa ni mogoče izdati zakonite odločbe.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-12, 74, 74/5. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5, 5/4. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 319, 319/1.
Na podlagi izpovedbe tožnika o tem, v kakšnih okoliščinah mu je omejeno gibanje, sodišče ugotavlja, da je glede na opisani režim v Centru za tujce Postojna ukrep toženke treba šteti za odvzem osebne svobode in da ne gre zgolj za omejitev gibanja. Ker ni podana nobena zakonska podlaga, na katero je toženka oprla izpodbijani akt, ga je sodišče odpravilo zaradi nepravilne uporabe določb ZMZ, odločilo pa je tudi, da mora toženka nemudoma prenehati izvajati ukrep odvzema osebne svobode tožniku.
Določba prvega odstavka 22. člena ZUS-1 prek „primerne uporabe" določb ZPP omogoča s pravom EU in MKVČP skladno razlago določbe petega odstavka 74. člena ZMZ. Določba prvega odstavka 319. člena ZPP se namreč zaradi njene neprimernosti ne more uporabiti, ko gre za odločitev Upravnega sodišča, da se izpodbijani upravni akt iz 51. člena ZMZ odpravi. Samo takšna razlaga je primerna, kajti brez nje ni mogoče zagotoviti, da bi sodišče v skladu s četrtim odstavkom 5. člena MKVČP in 6. členom Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi z 18(2) členom Procesne direktive "hitro odločilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, če je bil odvzem prostosti nezakonit." V konkretni zadevi je bistveno, da bi rok 15 dni za pritožbo in rok 15 dni za odločanje Vrhovnega sodišča izdajo učinkovite sodne odločbe podaljšal za najmanj 30 dni brez vštetja časa za vročanje in posredovanje sodnih odločb med Upravnim in Vrhovnim sodiščem ter rokom za odgovor na pritožbo, kar ne bi bilo v skladu z določilom četrtega odstavka 5. člena MKVČP in 6. členom Listine.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 36.
obročno plačilo davčnega dolga - premoženje davčnega zavezanca - prispevki za socialno varnost
Ker so tožnikovi prejemki (skupaj s prejemki tožnikove žene in ob upoštevanju članov družine tožnika), v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge presegli dohodkovni kriterij iz 36. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila, tožnik pogoja za obročno plačilo nedvomno ni izpolnjeval, pri čemer je tudi pravilno, da prvostopenjski organ pri ugotavljanju dohodkov ni upošteval kreditov tožnika in njegove žene, saj tega ne predvidevata ne zakon in ne Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Stališče, da nasilje okupatorja nad tožnikom preneha z njegovim vstopom v vojaške formacije NOV, je zavzelo že Vrhovno sodišče v sodbi I Up 168/2002 z dne 29. 10 2004, v kateri je poleg tega poudarilo, da že pojmovno ni mogoče, da se nekdo z orožjem bori proti nasilju okupatorja in je istočasno žrtev takšnega nasilja. To pomeni, da vojno nasilje nad tožnikom ni trajalo zahtevano časovno obdobje treh mesecev, obenem pa, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Na odločitev, da pogoji za priznanje položaja begunca iz ZZVN niso izpolnjeni, tudi ne more vplivati sprememba tožnikovega položaja kot vojnega veterana (po ZUJF), oziroma ukinitev ene od pravic, ki mu je bila priznana po drugem zakonu.
Toženka je tožniku - prosilcu za mednarodno zaščito utemeljeno omejila gibanje na podlagi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ. Ugotovila je namreč, da so bili tožnikovi prstni odtisi v bazo EURODAC posredovani že dvakrat s strani Švedske. Poleg tega je tudi obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep. Ilegalen prehod meje sicer sam po sebi ne more pomeniti, da je tožnik izrazito begosumen, vendar pa ilegalno prehajanje meja vsekakor predstavlja okoliščino, ki lahko kaže na možnost begosumnosti in lahko vzbuja bojazen, da bi tožnik lahko onemogočil morebitno njegovo predajo drugi državi, če bi se to izkazalo za potrebno. Z navedbami napačnega imena oziroma spreminjanjem svojih izjav (tako glede osebnega imena kot glede ciljne države) pa tožnik tudi ni verodostojen. Glede na povedano bo (le) z izrečeno omejitvijo gibanja mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Slovenije v času ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, in da bo, če se ugotovi, da je za reševanje prošnje pristojna druga država, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
Odločitev v zapuščinskem postopku po pok. denacionalizacijski upravičenki, v katerem se ugotavlja dediče denacionaliziranega premoženja, ni predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije, v katerem se odloča o vračilu denacionaliziranega premoženja. Za vložitev zahteve za denacionalizacijo namreč zadošča, da je pravno nasledstvo verjetno izkazano, kar pa je v obravnavanem primeru nedvomno bilo, ne glede na (sedaj) izdani akt Okrajnega sodišča v Radovljici. Tako lahko vložitev zahteve s strani (po mnenju tožnice) neupravičenega vlagatelja (torej vlagatelja, ki naj ne bi izkazoval aktivne legitimacije za vložitev zahteve po ZDen) le vprašanje morebitne napačne uporabe materialnega prava, kar pa bi lahko tožnica kot zavezana stranka v obravnavanem postopku uveljavljala z rednim pravnim sredstvom (pritožbo) pred upravnim organom in nato v nadaljevanju tudi v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem.
ZUS-1 člen 71, 71/2. OZ člen 718. ZDDPO-1 člen 11, 20. ZDDPO-2 člen 12, 29.
davek od dobička pravnih oseb - poslovanje med povezanimi osebami - licenčna pogodba - licenčnina - davčno priznani odhodki
Obstoj podlage za upoštevanje plačila tožnika za licenčnino kot davčno priznanega odhodka ni izkazan. Tožnik ni uspel dokazati, da so bile zaračunane sporne storitve potrebne in dejansko opravljene, kot tudi ne, da so bile opravljene za tožnika. Računi, ki jih je prvostopenjski organ organ vsebinsko ocenil kot neverodostojne knjigovodske listine, v dani obliki ne predstavljajo podlage za davčno priznanje izkazanih odhodkov v smislu 11. člena ZDDPO-1 oziroma 12. člena ZDDPO-2 ter 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člen ZDDPO-2.
Pravilna je odločitev, da odhodki, ki so nastali v zvezi s prodajo proizvodov A. s strani podjetja D. d.o.o. niso davčno priznani, saj ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti in niso skladni z običajno prakso v smislu 20. člena ZDDPO-1.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zamuda roka za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo roka - vročitev izpodbijanega upravnega akta začasnemu skrbniku - zavrženje tožbe
Vročitev izpodbijanega sklepa postavljenemu začasnemu skrbniku je bila pravilna in zakonita. Vložitev tožbe je stvar strokovne presoje, v tem primeru skrbnika. Tožnik v predlogu tudi ne očita, da bi skrbnik, ki mu je bil sklep vročen, ravnal nepravilno oziroma da ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Ker glede na navedeno po presoji sodišča rok za vložitev tožbe ni bil zamujen iz upravičenega razloga, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, tožbo pa kot prepozno zavrglo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - tožba zoper sklep sodišča - tožba zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katerima sta bili zavrženi tožnikovi tožbi, ter plačilni nalog za plačilo sodne takse niso niti upravni akti v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 niti akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - sklep o neobravnavanju prošnje za mednarodno zaščito - upravni spor - začasna odredba
Izpodbijani sklep, s katerim je toženka odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo predan Italiji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje, je že postal izvršljiv. Če bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, saj se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Tudi če bi v upravnem sporu uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženki v ponovno odločanje, si torej tožnik svojega položaja ne bi mogel več izboljšati. S tem pa bi bila kršena njegova pravica do (učinkovitega) sodnega varstva. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa ne nasprotuje javni koristi. Zato je ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - od nasprotne stranke povrnjeni znesek stroškov postopka
Določila prvega in drugega odstavka 46. člena ZBPP je treba uporabiti v povezavi z določili (zlasti prvega, drugega in tretjega odstavka) 48. člena ZBPP. Obveznost povrniti prejeto BPP ima samo tisti upravičenec do BPP, pri katerem se ugotovi razlika med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Če upravičenec do BPP iz objektivnih razlogov ni dobil povrnitve stroškov od nasprotne stranke, ga omenjena obveznost ne veže.
Odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu. Zato v konkretnem primeru dejstvo, da se gradbena dela na objektu ne izvajajo več, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
Obravnavani objekti so bili zgrajeni po letu 1990. To pomeni, da je moral imeti investitor za gradnjo, če naj bi bila legalna, gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del, pri čemer je moral občinski predpis določiti, kateri so pomožni objekti, za katere zadostuje priglasitev del.
Glede na to, da tožnika v upravnem postopku posega v pridobljeno vodno pravico nista zatrjevala, saj nista niti trdila, da imata vodno pravico, je neutemeljen tožbeni očitek o kršitvi načela varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, ker ju upravni organ ni pozval, naj poseg v to pravico izkažeta. Neutemeljeno je tudi stališče tožnikov, da bi moral investitor pravico graditi izkazati s služnostno pravico, ki bi bila dana na konkreten projekt.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - položaj stranskega udeleženca - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice
Stališče toženke, ki je tožnici kljub zatrjevanemu skupnemu lastništvu obravnavanega objekta odrekla položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ker skupna lastnina zemljišča, na katerem ta objekt stoji, ni vpisana v zemljiško knjigo, je napačno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - skrajšani postopek
Tudi sprememba gradbenega dovoljenja je po drugem odstavku 73. člena ZGO-1 vezana na spremembo projekta. Podlaga za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja oziroma o njegovi spremembi je torej izključno projektna dokumentacija, ne pa lastnosti dejansko že zgrajenega objekta, kot to zmotno meni tožnik. Sodišče v tem pogledu pripominja še, da je projektna dokumentacija po 1. točki drugega odstavka 54. člena ZGO-1 obvezna priloga k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, kar skupaj z določbami 66. in 73. člena ZGO-1 pomeni, da tožnik z njo po vsebini opredeli svoj zahtevek; zato se ne more uspešno sklicevati na to, da naj bi bili v projektni dokumentaciji navedeni napačni podatki.
ZGO-1 izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja v skrajšanem postopku, torej brez zaslišanja strank, omejuje na primere, ko ni izpolnjen nobeden od predpisanih pogojev.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZSRib člen 19, 19/2, 28, 28/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - poseg v ribiško upravljanje - pravni interes
Iz določb ZSRib, na podlagi katerega je bila tožnici podeljena koncesija za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu, ne izhaja, da bi bil koncesionar upravičen do sodelovanja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - predpisane sestavine projekta
V času vložitve tožničine zahteve je bil Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji tisti akt, ki je predpisoval sestavine projekta, zato bi le na njegovi podlagi sestavljen PGD lahko bil predmet presoje, ali ima predpisane sestavine. V nasprotnem primeru je na investitorjevi strani, da zatrjuje in dokaže, da so sestavine PGD, ki je bil izdelan ob upoštevanju predpisov, ki ne veljajo več, po vsebini enake tistim, ki jih zahteva veljavni pravilnik. Ni pa organ v okviru ugotavljanja, ali je projekt popoln z vidika predpisanih sestavin, dolžan na lastno pobudo opravljati primerjave določb med prej in sedaj veljavnim prepisom, ugotavljati, ali veljavni pravilnik določa enako, več ali drugače od prej veljavnega, in šele nato opraviti presojo, ali je po prejšnjih predpisih izdelani PGD ustrezen tudi z vidika obstoječe zakonodaje in podzakonskih predpisov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neporavnane obveznosti - načelo zaslišanja stranke
Organ tožnika ni posebej pozval, da se opredeli do njegovih ugotovitev o neplačani preživnini in o razlogih zanjo, kar pomeni, da tožniku v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Iz navedbe Ministrstva za obrambo, ki v besedilu pojasnila z dne 11. 12. 2006 v oklepaju navaja „ruševine“, ni mogoče nedvoumno sklepati, da je šlo za tako stanje obstoječih objektov, da priglašena vzdrževalna dela niso bila mogoča. Ruševin namreč ZGO-1 ne opredeljuje, inšpekcijski organ pa v obrazložitvi ni pojasnil, kaj naj bi zapis „(ruševine)“ v odgovoru Ministrstva za obrambo pomenil niti na katerega izmed treh obravnavanih objektov naj bi se nanašal.