dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - aneks k prodajni pogodbi
Kot merodajna vrednost ob pridobitvi kapitala je odločilna zgolj pogodba, ne pa tudi aneks k prodajni pogodbi, ki nabavno vrednost nepremičnine naknadno dviguje do višine, do katere je v nadaljevanju tožnik sporno nepremičnino odsvojil novima kupcema.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Iz zahteve za denacionalizacijo z dne 29. 6. 1962 je jasno razvidno, da je upravičenka zahtevala le vračilo z odločbo nacionalizirane ji stavbe, ne pa tudi vrta na parc. št. 70, sedaj 112 m2 dvorišča, vpisanega na parc. št. 756/1, zato je upravni organ tožnikovo zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe z dne 13. 8. 2008 utemeljeno zavrgel kot prepozno.
Odločitev v zapuščinskem postopku po pok. denacionalizacijski upravičenki, v katerem se ugotavlja dediče denacionaliziranega premoženja, ni predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije, v katerem se odloča o vračilu denacionaliziranega premoženja. Za vložitev zahteve za denacionalizacijo namreč zadošča, da je pravno nasledstvo verjetno izkazano, kar pa je v obravnavanem primeru nedvomno bilo, ne glede na (sedaj) izdani akt Okrajnega sodišča v Radovljici. Tako lahko vložitev zahteve s strani (po mnenju tožnice) neupravičenega vlagatelja (torej vlagatelja, ki naj ne bi izkazoval aktivne legitimacije za vložitev zahteve po ZDen) le vprašanje morebitne napačne uporabe materialnega prava, kar pa bi lahko tožnica kot zavezana stranka v obravnavanem postopku uveljavljala z rednim pravnim sredstvom (pritožbo) pred upravnim organom in nato v nadaljevanju tudi v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo
V (pri)tožbenem postopku se preverja le, če je odločba izdana v skladu s 175. členom ZDavP-2 in če je višina zneska iz odločbe enaka zarubljeni terjatvi iz sklepa o davčni izvršbi. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoj oziroma spornost terjatve iz sklepa, glede na povedano niso pomembni za odločitev in jih zato sodišče pri odločanju ni upoštevalo.
tujec - nezakonito prebivanje v RS - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Tožnik je v državo vstopil izven mejnega prehoda, zato je policija ob kontroli dne 5. 12. 2011 ugotovila, da je zaradi nezakonitega prebivanja storil prekršek po drugem odstavku 145. člena ZTuj-2, za kar mu je bil izdan plačilni nalog za globo v znesku 800 EUR. Navedena dejstva pa že predstavljajo dejansko podlago za izdajo odločbe o vrnitvi.
Ob ugotovitvi, da tožnik zavestno ne spoštuje pravnega reda RS in niti pravnega reda EU, ter ob dejstvu, da ni izkazal, da dejansko prispeva k preživljanju mladoletnih otrok ter tudi ne dejstev, ki bi kazala na vrsto in resnost težav, s katerimi bi se v primeru njegovega odhoda iz RS morala soočiti žena in mladoletni sin, sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru z izpodbijanim ukrepom ni bilo prekomerno poseženo v tožnikovo pravico do družinskega življenja.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožnica, ki je opravljala dejavnost samostojne podjetnice, je imela na dan 15. 3. 2012 davčni dolg v višini 35.398,45 EUR in davčnemu organu skoraj tri leta ni oddajala obračunov za prispevke za socialno varnost za zasebnika in za zaposlene pri zasebniku, čeprav je bila k temu večkrat pozvana. Poleg tega pa je bila direktorica družbe, ki je imela na dan 4. 5. 2012 davčni dolg v višini 123.690,36 EUR. Tožena stranka je zato utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - akontacija davka - prispevki za socialno varnost
Ker tožnik prosi za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje obveznosti iz naslova akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, ki predstavlja akontacijo davka, ter prispevkov za starševsko varstvo in prispevkov za zaposlovanje od zaposlenih, kar predstavlja davčni odtegljaj, tožnikovemu ni mogoče ugoditi. Ker je Ustavno sodišče z odločbo št. U-l-281/09 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se nanaša na zavarovance po 13. in 14. členu zakona, odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za te zavarovance ni (več) mogoč.
Stališče, da nasilje okupatorja nad tožnikom preneha z njegovim vstopom v vojaške formacije NOV, je zavzelo že Vrhovno sodišče v sodbi I Up 168/2002 z dne 29. 10 2004, v kateri je poleg tega poudarilo, da že pojmovno ni mogoče, da se nekdo z orožjem bori proti nasilju okupatorja in je istočasno žrtev takšnega nasilja. To pomeni, da vojno nasilje nad tožnikom ni trajalo zahtevano časovno obdobje treh mesecev, obenem pa, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Na odločitev, da pogoji za priznanje položaja begunca iz ZZVN niso izpolnjeni, tudi ne more vplivati sprememba tožnikovega položaja kot vojnega veterana (po ZUJF), oziroma ukinitev ene od pravic, ki mu je bila priznana po drugem zakonu.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zamuda roka za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo roka - vročitev izpodbijanega upravnega akta začasnemu skrbniku - zavrženje tožbe
Vročitev izpodbijanega sklepa postavljenemu začasnemu skrbniku je bila pravilna in zakonita. Vložitev tožbe je stvar strokovne presoje, v tem primeru skrbnika. Tožnik v predlogu tudi ne očita, da bi skrbnik, ki mu je bil sklep vročen, ravnal nepravilno oziroma da ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Ker glede na navedeno po presoji sodišča rok za vložitev tožbe ni bil zamujen iz upravičenega razloga, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, tožbo pa kot prepozno zavrglo.
mednarodna zaščita - sklep o neobravnavanju prošnje za mednarodno zaščito - upravni spor - začasna odredba
Izpodbijani sklep, s katerim je toženka odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo predan Italiji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje, je že postal izvršljiv. Če bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, saj se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Tudi če bi v upravnem sporu uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženki v ponovno odločanje, si torej tožnik svojega položaja ne bi mogel več izboljšati. S tem pa bi bila kršena njegova pravica do (učinkovitega) sodnega varstva. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa ne nasprotuje javni koristi. Zato je ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - tožba zoper sklep sodišča - tožba zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katerima sta bili zavrženi tožnikovi tožbi, ter plačilni nalog za plačilo sodne takse niso niti upravni akti v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 niti akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - od nasprotne stranke povrnjeni znesek stroškov postopka
Določila prvega in drugega odstavka 46. člena ZBPP je treba uporabiti v povezavi z določili (zlasti prvega, drugega in tretjega odstavka) 48. člena ZBPP. Obveznost povrniti prejeto BPP ima samo tisti upravičenec do BPP, pri katerem se ugotovi razlika med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Če upravičenec do BPP iz objektivnih razlogov ni dobil povrnitve stroškov od nasprotne stranke, ga omenjena obveznost ne veže.
Odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu. Zato v konkretnem primeru dejstvo, da se gradbena dela na objektu ne izvajajo več, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
Obravnavani objekti so bili zgrajeni po letu 1990. To pomeni, da je moral imeti investitor za gradnjo, če naj bi bila legalna, gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del, pri čemer je moral občinski predpis določiti, kateri so pomožni objekti, za katere zadostuje priglasitev del.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - položaj stranskega udeleženca - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice
Stališče toženke, ki je tožnici kljub zatrjevanemu skupnemu lastništvu obravnavanega objekta odrekla položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ker skupna lastnina zemljišča, na katerem ta objekt stoji, ni vpisana v zemljiško knjigo, je napačno.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - skrajšani postopek
Tudi sprememba gradbenega dovoljenja je po drugem odstavku 73. člena ZGO-1 vezana na spremembo projekta. Podlaga za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja oziroma o njegovi spremembi je torej izključno projektna dokumentacija, ne pa lastnosti dejansko že zgrajenega objekta, kot to zmotno meni tožnik. Sodišče v tem pogledu pripominja še, da je projektna dokumentacija po 1. točki drugega odstavka 54. člena ZGO-1 obvezna priloga k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, kar skupaj z določbami 66. in 73. člena ZGO-1 pomeni, da tožnik z njo po vsebini opredeli svoj zahtevek; zato se ne more uspešno sklicevati na to, da naj bi bili v projektni dokumentaciji navedeni napačni podatki.
ZGO-1 izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja v skrajšanem postopku, torej brez zaslišanja strank, omejuje na primere, ko ni izpolnjen nobeden od predpisanih pogojev.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZGO-1 člen 160.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev zahteve za začasno odpečatenje objektov - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve za začasno odpečatenje ni upravni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Že prvostopenjski upravni organ je pojasnil, da pečatenje objektov pomeni le označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa v skladu s 160. členom ZGO-1. Pečatenje torej ne predstavlja samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč je posledica oziroma oznaka izrečene prepovedi nadaljnje gradnje in uporabe objekta.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZSRib člen 19, 19/2, 28, 28/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - poseg v ribiško upravljanje - pravni interes
Iz določb ZSRib, na podlagi katerega je bila tožnici podeljena koncesija za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu, ne izhaja, da bi bil koncesionar upravičen do sodelovanja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neporavnane obveznosti - načelo zaslišanja stranke
Organ tožnika ni posebej pozval, da se opredeli do njegovih ugotovitev o neplačani preživnini in o razlogih zanjo, kar pomeni, da tožniku v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Glede na to, da tožnika v upravnem postopku posega v pridobljeno vodno pravico nista zatrjevala, saj nista niti trdila, da imata vodno pravico, je neutemeljen tožbeni očitek o kršitvi načela varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, ker ju upravni organ ni pozval, naj poseg v to pravico izkažeta. Neutemeljeno je tudi stališče tožnikov, da bi moral investitor pravico graditi izkazati s služnostno pravico, ki bi bila dana na konkreten projekt.
Iz navedbe Ministrstva za obrambo, ki v besedilu pojasnila z dne 11. 12. 2006 v oklepaju navaja „ruševine“, ni mogoče nedvoumno sklepati, da je šlo za tako stanje obstoječih objektov, da priglašena vzdrževalna dela niso bila mogoča. Ruševin namreč ZGO-1 ne opredeljuje, inšpekcijski organ pa v obrazložitvi ni pojasnil, kaj naj bi zapis „(ruševine)“ v odgovoru Ministrstva za obrambo pomenil niti na katerega izmed treh obravnavanih objektov naj bi se nanašal.