brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči- sodno varstvo - zavrženje vloge
Organ za BPP je pravilno s sklepom prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrgel kot nedovoljeno, saj prosilec, ko je zahteval pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred policijsko postajo, ni zahteval brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku oziroma drugem postopku, za katerega ZBPP predvideva, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža v zavodu - vrednost kapitala ob odsvojitvi - aneks k prodajni pogodbi - obličnost pogodbe - notarski zapis
Sodišče se z razlogi, s katerimi davčni organ druge stopnje utemelji neupoštevanje predloženega aneksa, ne strinja. V zadevi gre namreč nesporno za odplačni prenos dela pravic ustanovitelja v pravni osebi s statusom zavoda. Z ZZ pa sklenitev pogodbe o odsvojitvi ustanoviteljskih pravic v zavodu v obliki notarskega zapisa ni predpisana.
Tožena stranka je v postopku preizkusa prijave, v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije znamke, vezana na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezana na dejansko stanje, ki ga je dolžna ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
Za presojo zavrnilnega razloga po točki d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 sodišče soglaša s toženo stranko, da predloženi dokazi ne izkazujejo, da je znamka prvotožnice ugledna oziroma dobro znana.
Prvotožnica bi morala za zavarovanje svojih pravic vložiti ugovor in kot podlago za dopustnost ugovora zatrjevati imetništvo znamke, ki preprečuje registracijo prijavljene, ter za to navesti razloge in predložiti dokaze. Sklicevanje na nemožnost vložitve ugovora v času, ker ni bila vpisana v register znamk, se ne more upoštevati v okviru ugovora o kršitvi določb postopka, saj za to v ZIL-1 ni podlage. Obveznost tožene stranke, da upošteva kasneje predložene dokaze, ni zakonsko pogojena in zato tožena stranka ni kršila določb postopka, ko jih v dokazni presoji ni upoštevala.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2. ZSpo člen 64. ZUreP-1 člen 80. ZPNačrt člen 105.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Zakonskih določb 64. člena ZSpo ni mogoče razlagati tako, da športna društva in lokalne skupnosti, ki so na tej podlagi pridobile lastninsko pravico, olastninjenje nepremičnin lahko uveljavljajo kot oviro za vračilo nepremičnine v naravi v smislu tretjega odstavka 16. člena ZDen v absolutnem smislu.
Ovire za vrnitev nepremičnine v naravi je treba ugotavljati, kot so uveljavljane in v skladu z relevantnimi določbami ZDen o ovirah za vrnitev nepremičnin. Tudi če se uveljavlja oviro po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, je treba obstoj kompleksa dokazati.
V postopku denacionalizacije je za odločanje pravno pomembno stanje ob vračanju. Glede na to upoštevanje stanja nepremičnine v času vračanja ne predstavlja kršitve 6. člena ZDen,
Zaključek o obstoju ovire iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je organ v prvostopenjski odločbi pravilno oprl na ugotovitve o tem, da gre pri predmetnih nepremičninah za prostorski kompleks, namenjen športni dejavnosti, saj se na nepremičninah nahaja nogometno igrišče; ob tem pa iz dokumentacije upravnih spisov v zadevi izhaja, da je z dokazi v postopku izkazano, da sta celotni površini navedenih nepremičnin zaobseženi z igralno površino igrišča ter predstavljata (pretežni) del te igralne površine, v parcelacijskem elaboratu, ki je bil izdelan za potrebe denacionalizacijskega postopka, pa sta „že“ prikazani z dejansko vrsto rabe igrišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
V ponovljenem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči je tožena stranka sprejela pravilno odločitev glede na to, da je pravdno sodišče prosilčev predlog za obnovo postopka zavrglo. To je okoliščina, na podlagi katere je tožena stranka pravilno presodila, da dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo postopka v istem pravdnem postopku, ne bi imelo izgledov za uspeh in ga torej ni razumno vlagati.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 238. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - utemeljeni razlogi za vpis - težavnost izpita - pritožbena novota - tožbena novota
Ker Statut Univerze v Ljubljani razloge našteva primeroma, lahko pristojni organ fakultete dovoli pogojno napredovanje za vpis v višji letnik tudi iz drugih razlogov, če presodi, da so tehtni in so v zadostni meri vplivali na dejstvo, da študent ni opravil vseh obveznosti.
Težavnost izpita, ki je navedena v prošnji tožnice, ne more spadati med izjemne primere, ki so našteti v 153. členu Statuta univerze, niti med druge podobne izjemne primere. Četudi bi organ druge stopnje spregledal, da tožnica šele v pritožbi navaja razloge, ki se nanašajo na njene družinske in socialne razmere, pa le-teh ni mogel presojati, ker jih ni dokazno utemeljila z nobenimi dokaznimi sredstvi, razen z izpisom plačil za opravljeno delo preko študentskega servisa, kar pa ne zadostuje za drugačno odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - vrednost nepremičnine
Med strankama postopka ni sporno, da tožnica v sporni stanovanjski stavbi ne stanuje, kar pomeni, da ni mogoče „odšteti“ od premoženja primernega stanovanja po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre.
Vrednost nepremičnin se po ustaljeni upravnosodni praksi določa na podlagi podatkov iz Prostorskega portala RS Prostor.
upravni postopek - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Kolikor se bo v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugotovilo, da je predlog utemeljen, in se bo vrnitev v prejšnje stanje dovolila, se bo postopek v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZUP vrnil v stanje pred izpodbijanim sklepom o pritožbi in odpravile vse odločbe in sklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude. To pa pomeni, da tožnik ne bo v ničemer prizadet zato, ker se o predlogu še ni odločalo, oziroma ker se o predlogu ni odločalo, še preden se je odločalo o pritožbi.
evidentiranje urejene meje - predlog za obnovo postopka - stranka v postopku - pravni interes
Treba je uporabiti določbo drugega odstavka 28. člena ZEN, saj gre za vprašanje obnove postopka evidentiranja urejenega dela meje. Čim pa je tako, je pravilna odločitev drugostopnega organa v izpodbijani odločbi in sklepu, da se z urejeno mejo v predmetnem postopku v ničemer ne posega v tožnikovo nepremičnino in ne vpliva na njegove pravne koristi in zato tudi ni podan obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.