ZBPP člen 20, 20/1, 32, 32/1, 32/3, 34, 34/2. ZUP člen 2.
brezplačna pravna pomoč - upravna zadeva - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP je bil dolžan v okviru formalnega preizkusa tožničinih prošenj ugotoviti, ali te izpolnjujejo formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP.
Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju. Organ za BPP je tožnico po določbah 67. člena ZUP pozval k odpravi pomanjkljivosti, ji pojasnil, kako jih mora odpraviti in v katerem roku. Opozoril jo je tudi na pravno posledico – zavrženje prošnje, če tega ne bo storila. S takšnimi pozivi je bila tožnica pravilno pozvana na dopolnitev prošenj. Ker pa jih ni dopolnila je organ za BPP pravilno ocenil, da so te prošnje formalno pomanjkljive, kot take pa ne omogočajo vsebinskega odločanja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop iz električnega omrežja - obnova postopka - ničnost odločbe - začasno zadržanje izvršitve odločbe
Ker pa je izrečena prepoved priključka na električno in vodno omrežje ukrep, določen po samem zakonu, prvostopenjski organ ni imel podlage oziroma pravno utemeljenega razloga za presojo morebitne (ne)sorazmernosti izrečenega ukrepa po 7. členu ZIN in zato sodišče ne more slediti tožbenemu očitku o izrečenem ukrepu kot hudem posegu v varovano življenjsko potrebno dobrino tožnice in njene družine. Ukrep je bil izrečen tožnici z inšpekcijsko odločbo z dne 25. 3. 2008, ki ni predmet presoje tega upravnega spora, odločba z dne 15. 1. 2009 o naložitvi odklopa z nizkonapetostnega omrežja nelegalno zgrajenega objekta oziroma objektov pa je le izvršitev te odločbe.
S tem, ko je bila tožnici odločba z dne 15. 1. 2009 vročena kot stranki, je imela tožnica možnost zoper njo vložiti pritožbo, česar pa ni storila in je zato odločba postala pravnomočna s potekom pritožbenega roka za tožnico in ne, kot to zmotno meni tožnica, že s potekom časa po njeni izdaji in nevloženi pritožbi A.
Predlog za obnovo postopka ni utemeljen, saj je bil z vročitvijo odločbe z dne 15. 1. 2009 razlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP odpravljen.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v zavod - otrokova korist - mnenje strokovne komisije
Sodišče ugotavlja, da je upravni organ svojo odločitev o namestitvi otroka v zavod oprl na mnenje strokovne komisije centra za socialno delo z dne 31. 12. 2012 ter dne 2. 1. 2013 (v ponovljenem postopku) ponovno izvedel ustno obravnavo, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločitev v okviru določb 120. člena ZZZDR in 88. člena ZSV ter tudi v skladu z dejanskimi ugotovitvami v postopku.
ZOFVI člen 96, 102, 102/4, 146, 148. ZVI člen 203. Pravilnik o strokovnem izpitu delavcev na področju šole in izobraževanja člen 7.
strokovni izpit - pristop k strokovnemu izpitu - zahtevana izobrazba
Ker tožnica predpisane izobrazbe ustrezne smeri, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje nima, je toženka sprejela pravilen zaključek, ko je njeno prijavo za pristop k strokovnemu izpitu zavrnila.
Tožnica bi morala sama poskrbeti za to, da za opravljanje svojega dela izpolnjuje vse pogoje, torej da opravi predpisani strokovni izpit. Na strokovni izpit se namreč mora prijaviti vsak delavec sam, ko za to izpolni vse predpisane pogoje. Časovno neomejeno opravljanje strokovnega izpita (po preteku 6 mesecev dela) po 102. členu ZOFVI pa tudi ne pomeni, da tožnici za opravljanje strokovnega izpita po ZOFVI ni treba za to izpolnjevati vseh pogojev, določenih v ZOFVI, saj je namen opravljanja strokovnega izpita ravno v tem, da se zagotovi ustrezno usposobljenost strokovnega kadra pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela, katere osnovo pa omogoči predpisana izobrazba.
ZGD-1 člen 679, 679/1. ZZelP člen 18a, 18a/1, 18a/6, 38, 38/7, 38/7-1. Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev člen 45, 45/1. ZUP člen 42.
železniški promet - varnostno spričevalo prevoznika - izvršilni železniški delavci - praktično usposabljanje - praktično usposabljanje strojevodje - ponudba - podružnica
Zakon o železniškem prometu v prvem odstavku 18.a člena izrecno določa, da mora biti dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja enakopraven in nediskriminatoren za vse prevoznike v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo. Enakopraven in nediskriminatoren mora biti tudi dostop do praktičnega usposabljanja izvršilnih železniških delavcev, kar pomeni, da mora imeti delodajalec, ki sam nima pogojev za usposabljanje, možnost, da najame drugega delodajalca, ki pogoje izpolnjuje. Zagotavljanju te možnosti je namenjen šesti odstavek 18.a člena, po katerem so, če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja en prevoznik ali upravljalec, sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo. Gre za izvedbo tistega, kar je kot obvezno predpisano s prvim odstavkom.
V konkretnem primeru storitve izvajata dva prevoznika le formalno, saj gre pri prvi in drugi tožeči stranki za odvisni družbi (pogodbenega) koncerna, ki ju obvladuje družba B. d.o.o., in ki delujeta oziroma nastopata usklajeno. Storitve usposabljanja dejansko izvaja in s tem obvladuje en prevoznik v smislu citiranega šestega odstavka, zato se prvi in drugi tožeči stranki z izpodbijano odločbo utemeljeno nalaga, da kot družbi, ki izpolnjujeta pogoje za praktično usposabljanje, posredujeta stranki z interesom ponudbo za usposabljanje, za katero le-ta predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
Tožena stranka je v postopku preizkusa prijave, v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije znamke, vezana na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezana na dejansko stanje, ki ga je dolžna ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
Za presojo zavrnilnega razloga po točki d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 sodišče soglaša s toženo stranko, da predloženi dokazi ne izkazujejo, da je znamka prvotožnice ugledna oziroma dobro znana.
Prvotožnica bi morala za zavarovanje svojih pravic vložiti ugovor in kot podlago za dopustnost ugovora zatrjevati imetništvo znamke, ki preprečuje registracijo prijavljene, ter za to navesti razloge in predložiti dokaze. Sklicevanje na nemožnost vložitve ugovora v času, ker ni bila vpisana v register znamk, se ne more upoštevati v okviru ugovora o kršitvi določb postopka, saj za to v ZIL-1 ni podlage. Obveznost tožene stranke, da upošteva kasneje predložene dokaze, ni zakonsko pogojena in zato tožena stranka ni kršila določb postopka, ko jih v dokazni presoji ni upoštevala.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi - zvišanje cene nepremičnine po izdaji davčne odločbe - zahteva za dodatno odmero davka
Zgolj naknadna sprememba pogodbe v delu, ki se nanaša le na višino kupnine, ne pomeni obenem tudi ponovnega prometa nepremičnine.
Za obdavčitev so pravno relevantna le dejstva, ki obstajajo v času nastanka davčne obveznosti. Zato po mnenju sodišča obravnavanih aneksov, sklenjenih po vložitvi davčne napovedi in po izdaji davčne odločbe, ni mogoče upoštevati.
Statut Univerze v Ljubljani člen 153. ZUP člen 238. ZUS-1 člen 52.
vpis v višji letnik - utemeljeni razlogi za vpis - težavnost izpita - pritožbena novota - tožbena novota
Ker Statut Univerze v Ljubljani razloge našteva primeroma, lahko pristojni organ fakultete dovoli pogojno napredovanje za vpis v višji letnik tudi iz drugih razlogov, če presodi, da so tehtni in so v zadostni meri vplivali na dejstvo, da študent ni opravil vseh obveznosti.
Težavnost izpita, ki je navedena v prošnji tožnice, ne more spadati med izjemne primere, ki so našteti v 153. členu Statuta univerze, niti med druge podobne izjemne primere. Četudi bi organ druge stopnje spregledal, da tožnica šele v pritožbi navaja razloge, ki se nanašajo na njene družinske in socialne razmere, pa le-teh ni mogel presojati, ker jih ni dokazno utemeljila z nobenimi dokaznimi sredstvi, razen z izpisom plačil za opravljeno delo preko študentskega servisa, kar pa ne zadostuje za drugačno odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - vrednost nepremičnine
Med strankama postopka ni sporno, da tožnica v sporni stanovanjski stavbi ne stanuje, kar pomeni, da ni mogoče „odšteti“ od premoženja primernega stanovanja po določbi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre.
Vrednost nepremičnin se po ustaljeni upravnosodni praksi določa na podlagi podatkov iz Prostorskega portala RS Prostor.