Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, iz katerih listin izhaja, da so sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju dosedanjemu upravniku podali etažni lastniki, ki imajo skupaj 61,47 % solastninskih deležev, skladno z določbo prvega odstavka 4. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.
ZUJF člen 152, 152/5. ZBPP člen 12, 12/1, 13, 14. ZSVarPre člen 12, 12/1, 12/1-1, 24, 24/1, 24/1-2, 27. ZDoh-2 člen 18, 70, 72.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Iz podatkov Davčne uprave RS, potrdila z dne 3. 9. 2013, je organ za BPP ugotovil, da je katastrski dohodek tožničinih kmetijskih in gozdnih zemljišč v letu 2012 znašal 36,76 EUR. Tožnici je dal možnost, da se o tako ugotovljenem dejstvu izjavi. Iz njenega odgovora pa ne izhaja, da bi to dejstvo prerekala. Glede na navedeno - ker je katastrski dohodek (36,76 EUR) manjši od bruto minimalne plače (783,66 EUR), je organ za BPP v določbah ZSVarPre pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja imel podlago za upoštevanje vrednosti vseh zemljišč, katerih lastnica je tožnica (kar presega 24.000 EUR). Ker je ta vrednost presegla znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF (13.780 EUR), je pravilen njegov nadaljnji zaključek, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in posledično odločitev, da se njena prošnja zavrne.
Tožbene navedbe tožnikov, ki se nanašajo na neustreznost uporabljenih referenčnih dokumentov, so nedopustne tožbene novote, saj sta tožnika imela možnost take navedbe podati že v postopku pred izdajo odločbe, v tožbi pa tudi nista opravičila, zakaj tako nista ravnala.
Tožbi priloženo poročilo o poizvedbi International Searching Authority za isti izum in referenčni dokumenti, na katerih poročilo sloni, niso dokazi, relevantni za obravnavano zadevo, kajti tožnika nista izbrala dokazovanja po drugem odstavku 92. člena ZIL-1. V upravnem postopku pa jima je tudi bila dana možnost izjave o odločilnih dejstvih, kar ni sporno ter bi tedaj mogla dokazovati, ali da se mnenje romunskega urada ne opira na ustrezne referenčne dokumente ali da njegova ocena patentibilnosti v mnenju ni pravilna, itd.
denacionalizacija - zahtevek stranke - prekoračitev zahtevka
Postopek denacionalizacije je na podlagi 61. in 62. člena ZDen predlagalni postopek, ki se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka, na katerega je organ vezan. Zato mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, organ pa ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vse podržavljeno premoženje oziroma do vračila katerega premoženja bi lahko bila upravičena. Od stranke je torej odvisno, ali bo materialno pravico, ki ji jo daje zakon, tudi uveljavljala.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - rubež terjatve - pobot - izjava o pobotu
Pogoji za pobot so se v konkretnem primeru stekli pred izdajo sklepa o izvršbi. In ker po določbah OZ s pobotom obveznost preneha, to v dani situaciji pomeni, da je obveznost dolžnikovega dolžnika prenehala (s pobotom) pred rubežem in da je zato podana podlaga za ugovor stranke z interesom kot dolžnikovega dolžnika, da dolžniku – tožniku, ni dolžan iz 174. člena ZDavP-2 ter za upoštevanje tega ugovora v postopku davčne izvršbe.
mednarodna zaščita - svoboda gibanja - omejitev svobode gibanja - osebna svoboda - odvzem osebne svobode - nezakonito prečkanje meje države članice eu - zahtevek za ponovni sprejem
Relevantnost pravice do svobode gibanja se po praksi ESČP pojavlja v kontekstu omejevanja na določeno ozemeljsko področje, na področje določenega dela države, na kraj (mesto) prebivanja, na ozemlje ene države. Ko je bil pritožnik zaprt znotraj posebne zdravstvene institucije, je ESČP primer obravnavalo kot poseg v pravico do osebne svobode in ne kot omejitev gibanja; enako tudi, ko je bil pritožnik omejen na otoku in znotraj tega na okrog 2,5 kvadratna kilometra. Zato je treba, glede na opis izvajanja omejitve gibanja, ki ga je podal tožnik na glavni obravnavi, in primerljivo prakso izvajanja tovrstnih ukrepov v Centru za tujce Postojna, izpodbijani akt šteti kot ukrep, ki pomeni poseg v osebno svobodo oziroma prostost tožnika iz 19. člena Ustave RS.
Na podlagi 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ bi tožena stranka lahko posegla v osebno svobodo tožnika, če bi na podlagi dokaza ali posredne okoliščine ugotovila, da je prosilec ob prehodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice.
Če tožena stranka nemudoma po tem, ko začne izvajati ukrep omejitve osebne svobode, ne pošlje zahtevka za ponovni sprejem pristojni državi po Dublinski uredbi, odločitev o odvzemu osebne svobode ne more prestati strogega testa sorazmernosti.
Tožnik je tožbo v upravnem sporu vložil prezgodaj, saj zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe. Napačen pravni pouk, ki ga je tožena stranka dala v izpodbijani odločbi, pa zanj ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato ima pravico do pritožbe zoper izpodbijano odločbo v roku 15 dni, ki prične teči šele od dneva vročitve tega sklepa.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Niti družba A. d.o.o., katere direktor in edini lastnik je (bil) tožnik, niti tožnik kot fizična oseba v času izdaje izpodbijane odločbe nista imela poravnanih davčnih obveznosti. Kljub temu, da ga je upravni organ prve stopnje pozval, tožnik ni navedel nobenih podatkov in niti ni navedel razlogov nastanka davčnih dolgov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje (domneva nepodrejanja pravnemu redu RS).
upravni postopek - pravnomočno odločena zadeva - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da dejansko stanje in pravna podlaga, na katera se opira predmetni zahtevek tožeče stranke, nista spremenjena glede na njene zahtevke z dne 14. 3. 2011, 30. 3. 2011 in 3. 4. 2011, ki so bili že pravnomočno zavrnjeni, zato je tožena stranka pravilno zavrgla zahtevo za pridobitev prijav.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožeča stranka je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da prejema izredno socialno pomoč, ob tem pa v obrazcu besedilo "DA" prekrižala, besedico "NE" pa v celoti počrnila. Iz navedenega sledi, da bi morala tožena stranka, skladno z določbami ZUP tožečo stranko pozvati, da ji predloži odločbo CSD oziroma navedeno odločbo sama pridobiti. Po tem, ko bo ugotovljeno, ali je tožeča stranka prejemnica denarne socialne pomoči, pa bo tožena stranka lahko odločila o dodelitvi BPP.
Ugovor tožeče stranke, da v zadevi ni dopustno izdati dopolnilnega gradbenega dovoljenja, ker še ni bilo izdano enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo hitre ceste Koper - Izola, ni utemeljen. Upoštevaje določbo drugega odstavka 67. člena ZGO-1 se namreč za graditev infrastrukturnih objektov, kar hitra cesta gotovo je, lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za del objekta, oziroma za izvedbo posameznih del, kot je bilo tudi v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala biti BPP tožnici dodeljena že iz razloga, ker prejema denarno socialno pomoč. Po določbah ZBPP se namreč BPP dodeli le za tiste zadeve, za katere se lahko upravičeno pričakuje ugodno rešitev.
ZSZ (1984) člen 60, 60/2, 62, 62/1. ZGO-1 člen 218, 218/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Morebitna odmera oziroma neodmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati na namembnost zemljišča, opredeljeno v prostorskih aktih, oziroma kako drugače posegati v tožnikovo nepremično premoženje.
upravni spor - začasna odredba - pravnomočna ustavitev postopka v upravnem sporu - ustavitev postopka z začasno odredbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
O zahtevku za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila tožnica, je bilo že odločeno. Sodišče je torej že odločilo o vseh zahtevkih in že iz tega razloga predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen. Iz izreka sklepa o začasni odredbi izhaja, da velja le do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, kar pomeni, da je začasna odredba z dnem pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka v celoti prenehala veljati. Sodišče zato postopka začasne odredbe ne more ustaviti, kot je predlagala toženka, in je zato tudi njen predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - predlog za obnovo postopka - pravni interes
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka, kot v pritožbi zoper izpodbijani sklep navedla zgolj to, da je lastnica nepremičnin v območju urejanja, v katerem je predvidena obravnavana gradnja, zaradi ozkega območja OPPN pa vsaka gradnja infrastrukture posega v njene interese. Pri tem ni navedla niti tega, v katere interese naj bi bilo poseženo, ne tega, na kakšen način naj bi prišlo do tega posega. Takšne navedbe pa zaradi svoje splošnosti povsem onemogočajo presojo, ali bi tožnica s svojo udeležbo res varovala svojo pravno korist, zato se sodišče strinja s presojo toženke, da ni verjetno izkazala okoliščin, na katere opira predlog za obnovo postopka.
URS člen 22, 23, 25. ZUS-1 člen 4, 22, 22/1, 32, 36, 36/1, 36/1-2, 66. ZPP člen 181, 181/3. ZUP člen 9. Poslovnik komisije za preprečevanje korupcije člen 52, 52/4,.
komisija za preprečevanje korupcije - osnutek ugotovitev v konkretnem primeru - sestava komisije - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor - sodelovanje v dokaznem postopku - vmesni ugotovitveni zahtevek - začasna odredba
Iz osnutka ugotovitev o konkretnem primeru izhaja, da je komisija odločala v sestavi dveh članov (predsednik komisije se je iz odločanja namreč izločil) in odločitev sprejela soglasno, iz česar sledi, da so bila v obravnavanem primeru upoštevana pravila za veljavno odločanje toženke. Tako tožniku pravica do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS na ta način ni bila kršena.
Ker ima tožnik varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, pomeni, da je njegov tožbeni očitek o kršitvi pravice iz 25. člena Ustave neutemeljen. Iz enakega razloga tudi ni pritrditi tožniku, da mu je bilo poseženo v pravico iz 23. člena Ustave, saj je možnost vložitve upravnega spora pred naslovnim sodiščem izkoristil in spor sprožil. Tožnik je tudi imel možnost izjave na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru (ki jo je tudi izkoristil in nanj odgovoril), kar pomeni, da ne drži, da ima tožnik šele v tem upravnem sporu možnost upoštevanja njegovih argumentov na posredovani osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, zaradi česar tudi iz tega razloga kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS ni podana.
Ne gre za vprašanje obstoja t.i. prejudicialnega pravnega razmerja oziroma pravice, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari, to je o ugotovitvi nezakonitosti posega toženke v tožnikove ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS zaradi nemožnosti sodelovanja v dokaznem postopku, saj morebitna ugotovitev nezakonite sestave senata toženke ne predstavlja temelja za odločitev o ugotovitvi nezakonitosti posega v tožnikove uveljavljane ustavne pravice zaradi nemožnosti sodelovanja v dokaznem postopku pred izdajo in vročitvijo osnutka ugotovitev o konkretnem primeru. Gre namreč za nov zahtevek, s katerim tožnik razširja svojo tožbo. Ker pa je bil tožnik z vročitvijo osnutka ugotovitev, ki ga je prejel skupaj z dopisom toženke seznanjen tudi s sestavo komisije, kateri je ugovarjal tudi v svojem odgovoru na osnutek, to pomeni, da ta zahtevek uveljavlja prepozno glede na 28. člen ZUS-1, zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 vmesni ugotovitveni zahtevek tožnika bilo treba zavreči.
Ker obravnavani postopek ni v fazi ''tik pred objavo ugotovitev na spletni strani ali tiskovni konferenci'', tožnik pa na to postopkovno fazo veže svoje trditve o škodi, je treba ugotoviti, da zatrjevana škoda ni izkazana, zaradi česar je tudi zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe treba zvrniti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradbena parcela - značilna parcelacija v enoti urejanja prostora
V predmetni enoti urejanja prostora zaradi premajhnega števila obstoječih objektov ni mogoče govoriti o tipični širini gradbene parcele, zato tudi ni utemeljen ugovor, da gradbena parcela ne izpolnjuje pogoja iz šestega odstavka 75. člena OPN, po katerem se mora širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, prilagajati tipični širini v posameznem naselju.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Glede na zakonodajalčev namen in dejstvo, da se zdravniška specializacija po ZZdrS praviloma pridobi po opravljeni specializaciji in se zaključi s specialističnim izpitom, sodišče meni, da je treba določbo 18.a člena razlagati tako, da lahko specialistični naziv na podlagi dela pridobijo zdravniki specialisti, ki so do preteka treh let po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, to je področja, ki je pred sprejemom nove (ožje) specializacije zajemalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija.
Iz določb Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov izhaja le, da je vsebina vloge, ki jo vloži zdravnik specialist - učitelj drugačna od tiste, ki jo vloži zdravnik specialist, ki ni učitelj. Zato 60. člen Pravilnika ne daje (mimo zakona niti ne bi mogel) nikakršne podlage za sklep, da so pogoji za pridobitev specialističnega naziva za zdravnike specialiste, ki so pridobili učiteljski naziv, drugačni, kot so določeni v 18.a členu ZZdrS.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - veteranski dodatek
Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, je tožnik pridobil po prejšnji ureditvi prvega odstavka 15. člena ZVV, ko so to pravico imeli vsi vojni veterani, socialnoekonomske razmere pa pri tem niso bile pomembne in se niso ugotavljale. Po spremenjeni ureditvi ta pravica pripada le vojnim veteranom, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek.
ZUJF je pričel veljati 31.5.2012 (251. člen), izpodbijana odločba pa je bila izdana 26.10.2012. Z njo se tožniku pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, ne jemlje za nazaj, niti za čas pred izdajo uveljavitvijo zakona niti za čas pred izdajo izpodbijane odločbe, temveč za naprej, tj. od 1. 1. 2013 dalje.