brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru niso podani verjetni izgledi za uspeh. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, morata biti namreč izpolnjena oba (subjektivni in objektivni) pogoja kumulativno.
DDV - vračilo DDV - vračilo DDV zavezancem, ki nimajo sedeža v RS - vložitev zahteve v elektronski obliki - vročanje poziva na dopolnitev po določilih ZUP
Za vložitev zahteve v elektronski obliki je predpisan način vložitve take zahteve (to je preko portala), ni pa iz zakonskih določb ZDDV-1 razvidno, da bi bilo predpisano na kakšen način organ v elektronski obliki pozove vlagatelja na dopolnitev vloge. Davčni organ bi moral v primeru, če iz specialnih določb, ki so relevantne v konkretnem postopku, ne izhaja, na kakšen način naj se opravi poziv po elektronski poti, glede vročanja po elektronski poti upoštevati določbe ZUP (varni elektronski naslov), oziroma v primeru, če vročitev na tak način ni mogoča, zahtevo za dopolnitev vloge tožniku vročiti z osebno vročitvijo.
Tožeča stranka v predlogu za obnovo ne uveljavlja novega, temveč drugačno dejstvo, kot v prvotnem postopku, uveljavlja pa ga v tožbi zato, ker ni vedela, kaj beseda Pflichtjahr pomeni in se je zato v zahtevi napačno „držala“ tega izraza. Navedbe v predlogu za obnovo so zavestno drugačne in prilagojene želenim učinkom. Očitno je, da gre za dejstva oziroma okoliščine, za katera je tožnica vedela ves čas in bi jih torej lahko, oziroma celo morala, kolikor so resnične, navesti že v prejšnjem postopku, saj je v skladu z 11. členom ZUP izrecno zavezana govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so ji priznane. Čim je tako in ne gre za situacijo iz drugega odstavka 261. člena ZUP, ni pogojev za to, da se predlaga obnova in bi bilo potrebno predlog tožnice na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP s sklepom zavreči. Vsebinski preizkus predloga za obnovo, ki ga je opravil drugostopenjski organ, ni bil potreben.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - vrednost spornega predmeta
V konkretnem primeru je sporno, ali je pri odmeri nagrade tožena stranka upoštevala pravilno vrednost spora oz. ali je pravilno uporabila določbo 23. člena ZOdvT. Tožena stranka mora stroške odmeriti v skladu s šestim odstavkom 30. člena ZBPP, po katerem je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP.
ZSpo člen 2, 2/5, 16, 37, 38. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 1, 6, 6/1, 6/1-2, 14, 14/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega šprta - javni razpis - registracija športnikov - kategoriziran športnik
Pogoj, da lahko prosilec kandidira na področju dejavnosti vrhunskega športa - programov nacionalnih reprezentanc je, da so v program vključeni športniki, ki so uvrščeni v kategorizacijo. Ker športniki, ki delujejo v okviru dejavnosti tožeče stranke, nimajo statusa kategoriziranega športnika, je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.
Ker tožnik okoliščin, da njegovi športniki zaradi posebnosti (npr. športni invalidi) niso uvrščeni v kategorizacijo ne navaja, v postopku za sofinanciranje do pridobitve ustreznega statusa kategoriziranega športnika ne morejo biti upoštevani niti njihovi uspehi, doseženi na mednarodnih tekmovanjih. Ta okoliščina tožniku omogoča, da začne s postopkom za kategorizacijo športnikov.
mednarodna zaščita - svoboda gibanja - omejitev svobode gibanja - osebna svoboda - odvzem osebne svobode - nezakonito prečkanje meje države članice eu - zahtevek za ponovni sprejem
Relevantnost pravice do svobode gibanja se po praksi ESČP pojavlja v kontekstu omejevanja na določeno ozemeljsko področje, na področje določenega dela države, na kraj (mesto) prebivanja, na ozemlje ene države. Ko je bil pritožnik zaprt znotraj posebne zdravstvene institucije, je ESČP primer obravnavalo kot poseg v pravico do osebne svobode in ne kot omejitev gibanja; enako tudi, ko je bil pritožnik omejen na otoku in znotraj tega na okrog 2,5 kvadratna kilometra. Zato je treba, glede na opis izvajanja omejitve gibanja, ki ga je podal tožnik na glavni obravnavi, in primerljivo prakso izvajanja tovrstnih ukrepov v Centru za tujce Postojna, izpodbijani akt šteti kot ukrep, ki pomeni poseg v osebno svobodo oziroma prostost tožnika iz 19. člena Ustave RS.
Na podlagi 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ bi tožena stranka lahko posegla v osebno svobodo tožnika, če bi na podlagi dokaza ali posredne okoliščine ugotovila, da je prosilec ob prehodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice.
Če tožena stranka nemudoma po tem, ko začne izvajati ukrep omejitve osebne svobode, ne pošlje zahtevka za ponovni sprejem pristojni državi po Dublinski uredbi, odločitev o odvzemu osebne svobode ne more prestati strogega testa sorazmernosti.
Tožnik je tožbo v upravnem sporu vložil prezgodaj, saj zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe. Napačen pravni pouk, ki ga je tožena stranka dala v izpodbijani odločbi, pa zanj ne more imeti nobenih škodljivih posledic, zato ima pravico do pritožbe zoper izpodbijano odločbo v roku 15 dni, ki prične teči šele od dneva vročitve tega sklepa.
upravni postopek - pravnomočno odločena zadeva - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da dejansko stanje in pravna podlaga, na katera se opira predmetni zahtevek tožeče stranke, nista spremenjena glede na njene zahtevke z dne 14. 3. 2011, 30. 3. 2011 in 3. 4. 2011, ki so bili že pravnomočno zavrnjeni, zato je tožena stranka pravilno zavrgla zahtevo za pridobitev prijav.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Niti družba A. d.o.o., katere direktor in edini lastnik je (bil) tožnik, niti tožnik kot fizična oseba v času izdaje izpodbijane odločbe nista imela poravnanih davčnih obveznosti. Kljub temu, da ga je upravni organ prve stopnje pozval, tožnik ni navedel nobenih podatkov in niti ni navedel razlogov nastanka davčnih dolgov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje (domneva nepodrejanja pravnemu redu RS).
Ugovor tožeče stranke, da v zadevi ni dopustno izdati dopolnilnega gradbenega dovoljenja, ker še ni bilo izdano enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo hitre ceste Koper - Izola, ni utemeljen. Upoštevaje določbo drugega odstavka 67. člena ZGO-1 se namreč za graditev infrastrukturnih objektov, kar hitra cesta gotovo je, lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za del objekta, oziroma za izvedbo posameznih del, kot je bilo tudi v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala biti BPP tožnici dodeljena že iz razloga, ker prejema denarno socialno pomoč. Po določbah ZBPP se namreč BPP dodeli le za tiste zadeve, za katere se lahko upravičeno pričakuje ugodno rešitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Tožeča stranka je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da prejema izredno socialno pomoč, ob tem pa v obrazcu besedilo "DA" prekrižala, besedico "NE" pa v celoti počrnila. Iz navedenega sledi, da bi morala tožena stranka, skladno z določbami ZUP tožečo stranko pozvati, da ji predloži odločbo CSD oziroma navedeno odločbo sama pridobiti. Po tem, ko bo ugotovljeno, ali je tožeča stranka prejemnica denarne socialne pomoči, pa bo tožena stranka lahko odločila o dodelitvi BPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - leseni skladiščni objekt - objekt za opravljanje dejavnosti
Zakon o urbanističnem planiranju je v 19. členu določal, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za graditev pomožnih objektov, kot so drvarnice, čebelnjaki, kurniki in drugi pomožni objekti, ki se uporabljajo za potrebe posameznega občana in njegove družine, pri čemer je objekte, ki se štejejo za pomožne objekte, predpisala občinska skupščina. Da bi šlo v obravnavanem primeru za gradnjo takega objekta, ki je bil kot pomožni objekt določen v občinskem predpisu, veljavnem v času gradnje, tožnik ni uveljavljal ne v upravnem postopku niti tega ne trdi v tožbi.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenje - predlog za obnovo postopka - pravni interes
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka, kot v pritožbi zoper izpodbijani sklep navedla zgolj to, da je lastnica nepremičnin v območju urejanja, v katerem je predvidena obravnavana gradnja, zaradi ozkega območja OPPN pa vsaka gradnja infrastrukture posega v njene interese. Pri tem ni navedla niti tega, v katere interese naj bi bilo poseženo, ne tega, na kakšen način naj bi prišlo do tega posega. Takšne navedbe pa zaradi svoje splošnosti povsem onemogočajo presojo, ali bi tožnica s svojo udeležbo res varovala svojo pravno korist, zato se sodišče strinja s presojo toženke, da ni verjetno izkazala okoliščin, na katere opira predlog za obnovo postopka.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Glede na zakonodajalčev namen in dejstvo, da se zdravniška specializacija po ZZdrS praviloma pridobi po opravljeni specializaciji in se zaključi s specialističnim izpitom, sodišče meni, da je treba določbo 18.a člena razlagati tako, da lahko specialistični naziv na podlagi dela pridobijo zdravniki specialisti, ki so do preteka treh let po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, to je področja, ki je pred sprejemom nove (ožje) specializacije zajemalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija.
Iz določb Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov izhaja le, da je vsebina vloge, ki jo vloži zdravnik specialist - učitelj drugačna od tiste, ki jo vloži zdravnik specialist, ki ni učitelj. Zato 60. člen Pravilnika ne daje (mimo zakona niti ne bi mogel) nikakršne podlage za sklep, da so pogoji za pridobitev specialističnega naziva za zdravnike specialiste, ki so pridobili učiteljski naziv, drugačni, kot so določeni v 18.a členu ZZdrS.
ZVV člen 6, 6/1, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - poseg v pridobljene pravice - poseg za naprej - veteranski dodatek
Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, je tožnik pridobil po prejšnji ureditvi prvega odstavka 15. člena ZVV, ko so to pravico imeli vsi vojni veterani, socialnoekonomske razmere pa pri tem niso bile pomembne in se niso ugotavljale. Po spremenjeni ureditvi ta pravica pripada le vojnim veteranom, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek.
ZUJF je pričel veljati 31.5.2012 (251. člen), izpodbijana odločba pa je bila izdana 26.10.2012. Z njo se tožniku pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, ne jemlje za nazaj, niti za čas pred izdajo uveljavitvijo zakona niti za čas pred izdajo izpodbijane odločbe, temveč za naprej, tj. od 1. 1. 2013 dalje.
Dogovor o tem, kako bosta stranka in odvetnik vzdrževala stike zaradi potreb postopka, je stvar njunega medsebojnega razmerja, ne pa okoliščina, ki bi z vidika določb ZUP vplivala na ravnanje upravnega organa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ograja - enostavni objekt
Že v odločbi upravnega organa druge stopnje je ustrezno pojasnjeno, zakaj že prej zgrajeni zid, tudi če ne bi bil v glavnem porušen, ne bi bil legalen glede na določbo 120. člena ZGO-1B, in sicer zaradi njegove višine do 2,4 m. Pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja je namreč pred začetkom uporabe tega zakona določal Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, ki je med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, uvrstil tudi zidane varovalne ograje, če njihova višina ni presegala 2,2 m.
ZSZ (1984) člen 60, 60/2, 62, 62/1. ZGO-1 člen 218, 218/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Morebitna odmera oziroma neodmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati na namembnost zemljišča, opredeljeno v prostorskih aktih, oziroma kako drugače posegati v tožnikovo nepremično premoženje.