zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela
Glede na zakonodajalčev namen in dejstvo, da se zdravniška specializacija po ZZdrS praviloma pridobi po opravljeni specializaciji in se zaključi s specialističnim izpitom, sodišče meni, da je treba določbo 18.a člena razlagati tako, da lahko specialistični naziv na podlagi dela pridobijo zdravniki specialisti, ki so do preteka treh let po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, to je področja, ki je pred sprejemom nove (ožje) specializacije zajemalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija.
Iz določb Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov izhaja le, da je vsebina vloge, ki jo vloži zdravnik specialist - učitelj drugačna od tiste, ki jo vloži zdravnik specialist, ki ni učitelj. Zato 60. člen Pravilnika ne daje (mimo zakona niti ne bi mogel) nikakršne podlage za sklep, da so pogoji za pridobitev specialističnega naziva za zdravnike specialiste, ki so pridobili učiteljski naziv, drugačni, kot so določeni v 18.a členu ZZdrS.
ZSZ (1984) člen 60, 60/2, 62, 62/1. ZGO-1 člen 218, 218/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Morebitna odmera oziroma neodmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati na namembnost zemljišča, opredeljeno v prostorskih aktih, oziroma kako drugače posegati v tožnikovo nepremično premoženje.
upravni spor - začasna odredba - pravnomočna ustavitev postopka v upravnem sporu - ustavitev postopka z začasno odredbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
O zahtevku za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila tožnica, je bilo že odločeno. Sodišče je torej že odločilo o vseh zahtevkih in že iz tega razloga predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen. Iz izreka sklepa o začasni odredbi izhaja, da velja le do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, kar pomeni, da je začasna odredba z dnem pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka v celoti prenehala veljati. Sodišče zato postopka začasne odredbe ne more ustaviti, kot je predlagala toženka, in je zato tudi njen predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - leseni skladiščni objekt - objekt za opravljanje dejavnosti
Zakon o urbanističnem planiranju je v 19. členu določal, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za graditev pomožnih objektov, kot so drvarnice, čebelnjaki, kurniki in drugi pomožni objekti, ki se uporabljajo za potrebe posameznega občana in njegove družine, pri čemer je objekte, ki se štejejo za pomožne objekte, predpisala občinska skupščina. Da bi šlo v obravnavanem primeru za gradnjo takega objekta, ki je bil kot pomožni objekt določen v občinskem predpisu, veljavnem v času gradnje, tožnik ni uveljavljal ne v upravnem postopku niti tega ne trdi v tožbi.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito izključno z namenom odložitve prisilne odstranitve - preganjanje - resna škoda - samovoljna zapustitev azilnega doma - splošna verodostojnost prosilca
Tožnik je prošnjo za mednarodno zaščito vložil (tudi) zato, ker je menil, da je v izvorni državi preganjan s strani policije in teroristov ter da je preganjan, ker je pripadnik Berberov. Ker je s tem navajal okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma resno škodo, je toženka napačno uporabila določbe pospešenega postopka; morala bi bodisi bolj konkretno izpeljati intervju s prosilcem ob sprejemu prošnje ali pa z njim izvesti osebni razgovor.
Toženka bi smela določilo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Dejstvo, da je trikrat samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil tekom postopka, je vsekakor okoliščina, ki ne govori v prid tožnikovi verodostojnosti, vendar v obravnavanem primeru ne zadošča za uporabo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ. Vse tri tožnikove pobege je mogoče do neke mere pripisati njegovi mladostniški lahkomiselnosti in ne morejo biti odločilni za zavrnitev prošnje z argumentom, da je tožnik, ker ni počakal na konec postopka, prošnjo vložil samo za to, da bi preprečil prisilno odstranitev. Prav pa je, da so ti pobegi upoštevani v celoviti dokazni oceni o tožnikovi verodostojnosti, ko bo toženka v ponovnem postopku izvedla popoln ugotovitveni postopek.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo drugostopnega organa, za katero pa iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku vročena 18. 12. 2012, zato je naslednji dan 19. 12. 2012 začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta rok se je iztekel v četrtek 17. 1. 2013, zato je tožba, vložena dne 18. 1. 2013, vložena prepozno.
ZDDS-1 člen 5, 5/1, 5/1-h. ZIKS člen 45, 48, 54, 54/2, 54/3, 57, 57/1. ZPP člen 23, 23/1. Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov člen 23, 23/1, 25.
delo obsojenca - pravice obsojenca v zvezi z opravljanjem dela - plačilo - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnik s tožbo uveljavlja sodno varstvo pravice do varstva osebnosti in dostojanstva med odvzemom prostosti in izvajanjem kazni ter plačilo neizplačanega zneska, vse v zvezi z delom, ki ga opravlja kot obsojenec v JGZ. Sodno varstvo pravic obsojencev v zvezi z opravljanjem dela je zagotovljeno pred delovnim sodiščem in to sodno varstvo izključuje upravni spor.
ZZDT-1 člen 22, 22/1, 22/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/3, 248, 248/2.
tujec - delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje - vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja - rok za vložitev vloge - prekluzivni materialni rok - zavrženje vloge - zavrnitev vloge
Tožnik je vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vložil prepozno, po izteku prekluzivnega 30-dnevnega zakonskega roka in bi jo bilo zato treba zavreči v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, prvostopenjski organ pa jo je zavrnil. Vendar navedena pomanjkljivost v postopku na prvi stopnji v konkretnem primeru ni bistvena. Za tožnika ima odločitev o zavrnitvi njegove vloge enak pravni učinek, kot če bi bila njegova vloga zavržena, ker je rok iz 3. točke prvega odstavka 22. člena ZZDT-1 prekluzivni materialni zakonski rok, z iztekom katerega neuveljavljena zakonska pravica ugasne.
Tožnik, ki v tožbi izpostavlja svojo pravno neukost in slabše znanje slovenskega jezika, zmotno meni, da bi ga moral kdorkoli (bivši delodajalec) posebej opozoriti na potek omenjenega roka, saj za tako stališče v pravnem redu RS ni opore.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločba ministra za pravosodje - načelo zaslišanja stranke
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku morala dati možnost, da se seznani in izjavi o vseh dejstvih, na katerih temelji njena odločitev; to ji nalaga 9. člen ZUP. Za stališče, da v postopku izročitve tujca ni treba seznaniti z dejstvi, na katerega bo organ oprl svojo odločitev, v določbah ZKP ni opore. Prav tako ni mogoče slediti argumentaciji toženke, da zadostuje, da je tožnik že v sodni fazi izročitvenega postopka imel možnost, da se izreče o pomembnih okoliščinah. Še toliko bolj ne zato, ker je že toženka sama v odločbi ugotovila, da se niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje v sodni fazi izročitvenega postopka do tožnikovih navedb glede zatrjevanja kršitev pravic nista izrekli.
URS člen 152, 152/1. ZVOP-1 člen 6, 9, 54. ZBS-1 člen 2, 13, 13/3. ZInfP člen 2, 8. ZBan-1 člen 30, 30/2, 61.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - inšpekcijski nadzor - abstraktni splošn akt Banke Slovenije
Določba prvega odstavka 152. člena Ustave RS izključuje pristojnost Informacijskega pooblaščenca za izvrševanje kakršnegakoli inšpekcijskega nadzora nad sprejemanjem oziroma izdajanjem abstraktnih splošnih aktov Banke Slovenije.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 65/5, 67, 67/2, 69, 69/1. ZVPSBNO člen 1, 1/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev sodišča - odškodninski zahtevek
Če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda.
V postopku odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ne gre za "sojenje" v smislu prvega odstavka 1. člena ZVPSBNO, ampak v tovrstnih upravnih postopkih sodišče kot nosilec sodne oblasti odloča po pravilih splošnega upravnega postopka in ne sodi.
Odlok o oglaševanju v Občini Grosuplje člen 1, 2, 4, 6, 10, 14, 15, 18. ZGO-1 člen 3, 26. URS člen 33, 67.
ukrep medobčinskega inšpektorja - oglasni objekt - začasni oglasni objekt - vozilo - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču - prepoved oglaševanja na zasebnih površinah
Glede na primeroma in odprto podano opredelitev začasnega oglasnega objekta je kot takšen oglasni objekt v smislu določb Odloka o oglaševanju v Občini Grosuplje mogoče šteti tudi na tovorni prikolici za osebna vozila vgrajeni pano z oglasnimi sporočili.
Navedeni odlok ne le zahteva dovoljenje občine za postavitev vsakega začasnega oglasnega objekta, pač pa oglaševanje na zasebnih površinah in objektih, ki ni oglaševanje lastne registrirane dejavnosti, v celoti prepoveduje. Za sprejem takšne ureditve bi morala biti podana jasna in neposredna zakonska podlaga, ki je v obravnavanem primeru ni.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - prošnja na obrazcu - zavrženje vloge
Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju.
Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni dopolnila tako, kot je bila pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je moral organ za BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, prošnjo zavreči.
Organ za BPP po uradni dolžnosti sam ne pridobiva manjkajočih podatkov, ki so obvezna sestavina prošnje. Te mora navesti prosilec, njegove podatke pa organ preverja preko podatkov uradnih evidenc.
ZUP člen 67, 67/1, 260, 260/1, 260/1-1. ZEN člen 30, 30/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - obnova postopka - novo dejstvo
Tožnici sta v obnovi postopka uveljavljali nekaj novega v dejanskem stanju, kar sta morali dokazati; uveljavljali sta, da naj bi bila meritev v elaboratu IDPOS 6222 napačna, ker je bila napačno interpretirana meritev v IDPOS 188, kar izkazuje primerjava IDPOS 186 iz leta 1954 in IDPOS 188 iz leta 1957 (v obeh IDPOS je zapisana enaka širina stavbe). Glede na navedeno se je upravni organ zmotno opredelil do uveljavljanega obnovitvenega razloga s tem, ko je menil, da sta obnovo postopka predlagali na podlagi novega dokaza – poročila sodnega izvedenca, ki pa ni nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP, ker je nastal po izdaji odločbe o evidentiranju urejene meje. Tožnici sta uveljavljali kot obnovitveni razlog novo dejstvo, ki pa je po nastanku staro dejstvo – prejšnje izmere, ki so se nanašale na isto parcelo. To dejstvo sta dokazovali s poročilom sodnega izvedenca in s fotografijami. Kolikor upravni organ kot nov dokaz zavrača stare fotografije stavbe z utemeljitvijo, da se tako ne more dokazovati katastrska meja, je njihov pomen treba ocenjevati o okviru ureditve priprav na mejno obravnavo (30. člen ZEN), ko se ugotavlja potek meje po podatkih zemljiškega katastra.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - subjektivni element - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je izpodbijana odločba nezakonita, saj je napačno uporabljeno materialno pravo, in je posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Davčni organ ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin niti ni izvedel dokazne ocene objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sodišče se v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zaradi narave vprašanj, ki niso pravna, zadržana v tem smislu, da se sodišče ne more spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, kar pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
Upoštevajoč dejstva, da je tožnik v letu 2005 vstopil v ukrep SKOP, v letu 2007 pa mu je bil zavrnjen zahtevek za plačilo za ukrep KOP (tj. pred prenehanjem zahtevanega trajanja obveznosti izvajanja ukrepa), dajejo podlago za zaključek, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov, kot v obrazložitvi svoje odločbe razloguje drugostopenjski organ. Tak dejanski zaključek pa je narekoval uporabo predpisane sankcije – vrnitev sorazmernega dela izplačanih sredstev.
Če je bilo na kontrolnem pregledu ugotovljeno, da površina, ki jo je vlagatelj prijavil, pravil v celoti ne izpolnjuje, so se te ugotovitve zabeležile po uradni dolžnosti in je tako prišlo do spremembe GERK-ov v registru kmetijskih gospodarstev. Za pravilnost prijavljenih podatkov je tožnik jamčil s popisom vloge in se te odgovornosti ne more razbremeniti z ugovori, da mu svetovalka kmetijsko svetovalne službe ni nudila ustrezne strokovne pomoči. Gre za njuno medsebojno razmerje, ki ne more vlivati na odločitev upravnega organa.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - potrebnost in sorazmernost ukrepa
Toženka je pravilno ugotovila, da obstajajo dokazi in posredne okoliščine, da se je tožnik pred vstopom v Slovenijo dejansko nahajal na Hrvaškem, in ker iz dokumentacije upravne zadeve ni mogoče z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavanje njegove prošnje odgovorna Slovenija ali Hrvaška, v katero je vstopil ilegalno iz Srbije ali iz BiH, je tožniku utemeljeno omejila gibanje. Obrazložila je tudi, da je le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zanesljivo zagotoviti, da bo tožnik zares ostal na območju Slovenije, zato po presoji sodišča ne gre za nesorazmeren in nepotreben ukrep.
Tožbeno stališče, da bi se moralo v času omejitve gibanja že vedeti, katera država je pristojna za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ni pravilno, prvi odstavek 59. člena ZMZ namreč tega ne zahteva.
radijske frekvence - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - sklep o uvedbi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o uvedbi javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc ni akt, ki bi se lahko izpodbijal po 2. členu ZUS-1.
V razpisnem postopku, ki se začne s sklepom o uvedbi javnega razpisa, se ne uporabljajo določbe ZUP (razen določb o izločitvi), kot to izrecno določa prvi odstavek 37. člena ZEKom-1. S sklepom o uvedbi javnega razpisa se torej ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
Varstvo v zvezi s podeljevanjem radijskih frekvenc je zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora, spora o zakonitosti upravnega akta. Za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 v obravnavanem primeru torej manjka predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva.
Tožnik bi varstvo svojih pravic v zvezi s dodelitvijo radijskih frekvenc lahko uveljavljal, če bi se prijavil na javni razpis.
Geodetska storitev ni del upravnega postopka, tudi če geodetska uprava pozove geodetsko podjetje ali projektanta, da napako odpravi, za postopanje geodetske uprave ne veljajo pravila o upravnem postopku. Vloga tožnic, tudi če bi se lahko štela kot nujna pobuda, da naj upravni organ začne postopek po osmem odstavku 6. člena ZEN, se torej nanaša na stvar, ki ni upravna zadeva. Gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, ker tožnici zahtevata nekaj, o čemer upravni organ, kot jima je pravilno pojasnil, ne more priznati z upravno odločbo. Zato je izpodbijani sklep o zavrženju vloge tožnic pravilen.