inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - leseni skladiščni objekt - objekt za opravljanje dejavnosti
Zakon o urbanističnem planiranju je v 19. členu določal, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za graditev pomožnih objektov, kot so drvarnice, čebelnjaki, kurniki in drugi pomožni objekti, ki se uporabljajo za potrebe posameznega občana in njegove družine, pri čemer je objekte, ki se štejejo za pomožne objekte, predpisala občinska skupščina. Da bi šlo v obravnavanem primeru za gradnjo takega objekta, ki je bil kot pomožni objekt določen v občinskem predpisu, veljavnem v času gradnje, tožnik ni uveljavljal ne v upravnem postopku niti tega ne trdi v tožbi.
Dogovor o tem, kako bosta stranka in odvetnik vzdrževala stike zaradi potreb postopka, je stvar njunega medsebojnega razmerja, ne pa okoliščina, ki bi z vidika določb ZUP vplivala na ravnanje upravnega organa.
upravni spor - začasna odredba - pravnomočna ustavitev postopka v upravnem sporu - ustavitev postopka z začasno odredbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
O zahtevku za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila tožnica, je bilo že odločeno. Sodišče je torej že odločilo o vseh zahtevkih in že iz tega razloga predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen. Iz izreka sklepa o začasni odredbi izhaja, da velja le do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, kar pomeni, da je začasna odredba z dnem pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka v celoti prenehala veljati. Sodišče zato postopka začasne odredbe ne more ustaviti, kot je predlagala toženka, in je zato tudi njen predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.
URS člen 22, 23, 25. ZUS-1 člen 4, 22, 22/1, 32, 36, 36/1, 36/1-2, 66. ZPP člen 181, 181/3. ZUP člen 9. Poslovnik komisije za preprečevanje korupcije člen 52, 52/4,.
komisija za preprečevanje korupcije - osnutek ugotovitev v konkretnem primeru - sestava komisije - poseg v človekove pravice - subsidiarni upravni spor - sodelovanje v dokaznem postopku - vmesni ugotovitveni zahtevek - začasna odredba
Iz osnutka ugotovitev o konkretnem primeru izhaja, da je komisija odločala v sestavi dveh članov (predsednik komisije se je iz odločanja namreč izločil) in odločitev sprejela soglasno, iz česar sledi, da so bila v obravnavanem primeru upoštevana pravila za veljavno odločanje toženke. Tako tožniku pravica do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS na ta način ni bila kršena.
Ker ima tožnik varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, pomeni, da je njegov tožbeni očitek o kršitvi pravice iz 25. člena Ustave neutemeljen. Iz enakega razloga tudi ni pritrditi tožniku, da mu je bilo poseženo v pravico iz 23. člena Ustave, saj je možnost vložitve upravnega spora pred naslovnim sodiščem izkoristil in spor sprožil. Tožnik je tudi imel možnost izjave na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru (ki jo je tudi izkoristil in nanj odgovoril), kar pomeni, da ne drži, da ima tožnik šele v tem upravnem sporu možnost upoštevanja njegovih argumentov na posredovani osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, zaradi česar tudi iz tega razloga kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS ni podana.
Ne gre za vprašanje obstoja t.i. prejudicialnega pravnega razmerja oziroma pravice, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari, to je o ugotovitvi nezakonitosti posega toženke v tožnikove ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS zaradi nemožnosti sodelovanja v dokaznem postopku, saj morebitna ugotovitev nezakonite sestave senata toženke ne predstavlja temelja za odločitev o ugotovitvi nezakonitosti posega v tožnikove uveljavljane ustavne pravice zaradi nemožnosti sodelovanja v dokaznem postopku pred izdajo in vročitvijo osnutka ugotovitev o konkretnem primeru. Gre namreč za nov zahtevek, s katerim tožnik razširja svojo tožbo. Ker pa je bil tožnik z vročitvijo osnutka ugotovitev, ki ga je prejel skupaj z dopisom toženke seznanjen tudi s sestavo komisije, kateri je ugovarjal tudi v svojem odgovoru na osnutek, to pomeni, da ta zahtevek uveljavlja prepozno glede na 28. člen ZUS-1, zato je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 vmesni ugotovitveni zahtevek tožnika bilo treba zavreči.
Ker obravnavani postopek ni v fazi ''tik pred objavo ugotovitev na spletni strani ali tiskovni konferenci'', tožnik pa na to postopkovno fazo veže svoje trditve o škodi, je treba ugotoviti, da zatrjevana škoda ni izkazana, zaradi česar je tudi zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe treba zvrniti.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločba ministra za pravosodje - načelo zaslišanja stranke
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku morala dati možnost, da se seznani in izjavi o vseh dejstvih, na katerih temelji njena odločitev; to ji nalaga 9. člen ZUP. Za stališče, da v postopku izročitve tujca ni treba seznaniti z dejstvi, na katerega bo organ oprl svojo odločitev, v določbah ZKP ni opore. Prav tako ni mogoče slediti argumentaciji toženke, da zadostuje, da je tožnik že v sodni fazi izročitvenega postopka imel možnost, da se izreče o pomembnih okoliščinah. Še toliko bolj ne zato, ker je že toženka sama v odločbi ugotovila, da se niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje v sodni fazi izročitvenega postopka do tožnikovih navedb glede zatrjevanja kršitev pravic nista izrekli.
URS člen 152, 152/1. ZVOP-1 člen 6, 9, 54. ZBS-1 člen 2, 13, 13/3. ZInfP člen 2, 8. ZBan-1 člen 30, 30/2, 61.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - inšpekcijski nadzor - abstraktni splošn akt Banke Slovenije
Določba prvega odstavka 152. člena Ustave RS izključuje pristojnost Informacijskega pooblaščenca za izvrševanje kakršnegakoli inšpekcijskega nadzora nad sprejemanjem oziroma izdajanjem abstraktnih splošnih aktov Banke Slovenije.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 65/5, 67, 67/2, 69, 69/1. ZVPSBNO člen 1, 1/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev sodišča - odškodninski zahtevek
Če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda.
V postopku odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ne gre za "sojenje" v smislu prvega odstavka 1. člena ZVPSBNO, ampak v tovrstnih upravnih postopkih sodišče kot nosilec sodne oblasti odloča po pravilih splošnega upravnega postopka in ne sodi.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo drugostopnega organa, za katero pa iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku vročena 18. 12. 2012, zato je naslednji dan 19. 12. 2012 začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta rok se je iztekel v četrtek 17. 1. 2013, zato je tožba, vložena dne 18. 1. 2013, vložena prepozno.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito izključno z namenom odložitve prisilne odstranitve - preganjanje - resna škoda - samovoljna zapustitev azilnega doma - splošna verodostojnost prosilca
Tožnik je prošnjo za mednarodno zaščito vložil (tudi) zato, ker je menil, da je v izvorni državi preganjan s strani policije in teroristov ter da je preganjan, ker je pripadnik Berberov. Ker je s tem navajal okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma resno škodo, je toženka napačno uporabila določbe pospešenega postopka; morala bi bodisi bolj konkretno izpeljati intervju s prosilcem ob sprejemu prošnje ali pa z njim izvesti osebni razgovor.
Toženka bi smela določilo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Dejstvo, da je trikrat samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil tekom postopka, je vsekakor okoliščina, ki ne govori v prid tožnikovi verodostojnosti, vendar v obravnavanem primeru ne zadošča za uporabo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ. Vse tri tožnikove pobege je mogoče do neke mere pripisati njegovi mladostniški lahkomiselnosti in ne morejo biti odločilni za zavrnitev prošnje z argumentom, da je tožnik, ker ni počakal na konec postopka, prošnjo vložil samo za to, da bi preprečil prisilno odstranitev. Prav pa je, da so ti pobegi upoštevani v celoviti dokazni oceni o tožnikovi verodostojnosti, ko bo toženka v ponovnem postopku izvedla popoln ugotovitveni postopek.
ZDDS-1 člen 5, 5/1, 5/1-h. ZIKS člen 45, 48, 54, 54/2, 54/3, 57, 57/1. ZPP člen 23, 23/1. Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov člen 23, 23/1, 25.
delo obsojenca - pravice obsojenca v zvezi z opravljanjem dela - plačilo - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnik s tožbo uveljavlja sodno varstvo pravice do varstva osebnosti in dostojanstva med odvzemom prostosti in izvajanjem kazni ter plačilo neizplačanega zneska, vse v zvezi z delom, ki ga opravlja kot obsojenec v JGZ. Sodno varstvo pravic obsojencev v zvezi z opravljanjem dela je zagotovljeno pred delovnim sodiščem in to sodno varstvo izključuje upravni spor.
Odlok o oglaševanju v Občini Grosuplje člen 1, 2, 4, 6, 10, 14, 15, 18. ZGO-1 člen 3, 26. URS člen 33, 67.
ukrep medobčinskega inšpektorja - oglasni objekt - začasni oglasni objekt - vozilo - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču - prepoved oglaševanja na zasebnih površinah
Glede na primeroma in odprto podano opredelitev začasnega oglasnega objekta je kot takšen oglasni objekt v smislu določb Odloka o oglaševanju v Občini Grosuplje mogoče šteti tudi na tovorni prikolici za osebna vozila vgrajeni pano z oglasnimi sporočili.
Navedeni odlok ne le zahteva dovoljenje občine za postavitev vsakega začasnega oglasnega objekta, pač pa oglaševanje na zasebnih površinah in objektih, ki ni oglaševanje lastne registrirane dejavnosti, v celoti prepoveduje. Za sprejem takšne ureditve bi morala biti podana jasna in neposredna zakonska podlaga, ki je v obravnavanem primeru ni.
ZZDT-1 člen 22, 22/1, 22/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/3, 248, 248/2.
tujec - delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje - vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja - rok za vložitev vloge - prekluzivni materialni rok - zavrženje vloge - zavrnitev vloge
Tožnik je vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vložil prepozno, po izteku prekluzivnega 30-dnevnega zakonskega roka in bi jo bilo zato treba zavreči v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, prvostopenjski organ pa jo je zavrnil. Vendar navedena pomanjkljivost v postopku na prvi stopnji v konkretnem primeru ni bistvena. Za tožnika ima odločitev o zavrnitvi njegove vloge enak pravni učinek, kot če bi bila njegova vloga zavržena, ker je rok iz 3. točke prvega odstavka 22. člena ZZDT-1 prekluzivni materialni zakonski rok, z iztekom katerega neuveljavljena zakonska pravica ugasne.
Tožnik, ki v tožbi izpostavlja svojo pravno neukost in slabše znanje slovenskega jezika, zmotno meni, da bi ga moral kdorkoli (bivši delodajalec) posebej opozoriti na potek omenjenega roka, saj za tako stališče v pravnem redu RS ni opore.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - kaznivo dejanje
Neizpolnjevanje pogoja po 3. členu ZUSDDD pomeni samostojno podlago za zavrnitev zahteve.
Toženka bi morala za zakonito zavrnitev ugotoviti, da tožnik predstavlja „resnično in dovolj hudo grožnjo, ki prizadene ključni družbeni interes“ v času izdaje izpodbijane odločbe, pri čemer pa je ključno, da upošteva naravo storjenih kaznivih dejanj in obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, da bi lahko zaključila, da tožnik tudi ob odločitvi o zahtevku za izdajo dovoljenja za prebivanje še vedno predstavlja tako kvalificirano grožnjo. Bistveno je upoštevanje kronologije storitve kaznivih dejanj in presoja obnašanja po prestani kazni, seveda tudi teža kaznivih dejanj.
Geodetska storitev ni del upravnega postopka, tudi če geodetska uprava pozove geodetsko podjetje ali projektanta, da napako odpravi, za postopanje geodetske uprave ne veljajo pravila o upravnem postopku. Vloga tožnic, tudi če bi se lahko štela kot nujna pobuda, da naj upravni organ začne postopek po osmem odstavku 6. člena ZEN, se torej nanaša na stvar, ki ni upravna zadeva. Gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, ker tožnici zahtevata nekaj, o čemer upravni organ, kot jima je pravilno pojasnil, ne more priznati z upravno odločbo. Zato je izpodbijani sklep o zavrženju vloge tožnic pravilen.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - cenitev sodnega cenilca
V obravnavnem primeru prvostopenjski organ vrednosti nepremičnine iz prodajne pogodbe ni mogel primerjati z njeno posplošeno tržno vrednostjo, ker ta nesporno ni bila ugotovljena.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko pri odmeri davka ni upošteval prodajne vrednosti iz pogodbe, temveč vrednost, določeno na podlagi cenitve sodnega cenilca.
radijske frekvence - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - sklep o uvedbi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o uvedbi javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc ni akt, ki bi se lahko izpodbijal po 2. členu ZUS-1.
V razpisnem postopku, ki se začne s sklepom o uvedbi javnega razpisa, se ne uporabljajo določbe ZUP (razen določb o izločitvi), kot to izrecno določa prvi odstavek 37. člena ZEKom-1. S sklepom o uvedbi javnega razpisa se torej ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
Varstvo v zvezi s podeljevanjem radijskih frekvenc je zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora, spora o zakonitosti upravnega akta. Za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 v obravnavanem primeru torej manjka predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva.
Tožnik bi varstvo svojih pravic v zvezi s dodelitvijo radijskih frekvenc lahko uveljavljal, če bi se prijavil na javni razpis.
Upoštevajoč dejstva, da je tožnik v letu 2005 vstopil v ukrep SKOP, v letu 2007 pa mu je bil zavrnjen zahtevek za plačilo za ukrep KOP (tj. pred prenehanjem zahtevanega trajanja obveznosti izvajanja ukrepa), dajejo podlago za zaključek, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov, kot v obrazložitvi svoje odločbe razloguje drugostopenjski organ. Tak dejanski zaključek pa je narekoval uporabo predpisane sankcije – vrnitev sorazmernega dela izplačanih sredstev.
Če je bilo na kontrolnem pregledu ugotovljeno, da površina, ki jo je vlagatelj prijavil, pravil v celoti ne izpolnjuje, so se te ugotovitve zabeležile po uradni dolžnosti in je tako prišlo do spremembe GERK-ov v registru kmetijskih gospodarstev. Za pravilnost prijavljenih podatkov je tožnik jamčil s popisom vloge in se te odgovornosti ne more razbremeniti z ugovori, da mu svetovalka kmetijsko svetovalne službe ni nudila ustrezne strokovne pomoči. Gre za njuno medsebojno razmerje, ki ne more vlivati na odločitev upravnega organa.
ZUreP-1 člen 92, 97, 100. ZUPUDPP člen 2, 52, 52/5.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - javna korist - železniška infrastruktura
Za vložitev zahteve za razlastitev so podani vsi predpisani pogoji po ZUreP-1, saj je upravičenka (pred vložitvijo zahteve) tožniku kot razlastitvenemu zavezancu posredovala ponudbo za odkup obravnavanih zemljišč, ki pa je tožnik v roku 30 dni ni sprejel. Tožnik se zato moti, ko meni, da bi ga morala razlastitvena upravičenka pozvati, da se izjasni ali nasprotuje razlastitvi, saj morebitno (ne) nasprotovanje sami razlastitvi po izkazani domnevi odklonitve ponudbe za odkup na utemeljenost uvedbe postopka razlastitve ne vpliva.
Za posredovanje izpodbijane odločbe na zemljiško knjigo je prvostopenjski organ imel podlago tako v petem odstavku 52. člena ZUPUDPP, kot v drugem odstavku 100. člena ZUreP-1.
tožba v upravnem sporu - sestavine tožbe - nepopolna tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Tožnik kljub ponovnemu pozivu vloge z dne 15. 4. 2013, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu, ni dopolnil tako, da bi sodišče lahko ugotovilo, na kateri upravni akt se tožba nanaša, zato sodišče zadeve ne more vsebinsko obravnavati in jo je v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 kot nepopolno zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo - status društva v javnem interesu - odškodninska tožba
Spora zaradi odškodnine zaradi posega v dobro ime tožnika kot društva za zaščito živali ni mogoče opredeliti kot spora društva (nevladne organizacije) v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma v zvezi z namenom, zaradi katerega je bilo društvo ustanovljeno. Ne gre namreč za spor v zvezi opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma za spor v zvezi z namenom, za katerega je bilo društvo ustanovljeno, pač pa za premoženjski spor. Na drugačno presojo tudi ne more vplivati zatrjevana okoliščina, da tožnik odškodnino uveljavlja zaradi posega v dobro ime društva v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu in ne kakšne pridobitne dejavnosti oziroma dejavnosti, ki ni v javnem interesu, kajti gre za premoženjski spor. Sodišče organu za BPP pritrjuje, da je tožniku utemeljeno odklonil BPP, saj ne šteje za upravičenca po ZBPP.
O vsaki prošnji za BPP organ za BPP odloča ločeno in neodvisno od drugih postopkov za dodelitev BPP po določbah ZBPP.