inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ograja - enostavni objekt
Že v odločbi upravnega organa druge stopnje je ustrezno pojasnjeno, zakaj že prej zgrajeni zid, tudi če ne bi bil v glavnem porušen, ne bi bil legalen glede na določbo 120. člena ZGO-1B, in sicer zaradi njegove višine do 2,4 m. Pogoje za gradnjo enostavnega objekta brez pridobitve gradbenega dovoljenja je namreč pred začetkom uporabe tega zakona določal Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, ki je med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, uvrstil tudi zidane varovalne ograje, če njihova višina ni presegala 2,2 m.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - leseni skladiščni objekt - objekt za opravljanje dejavnosti
Zakon o urbanističnem planiranju je v 19. členu določal, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za graditev pomožnih objektov, kot so drvarnice, čebelnjaki, kurniki in drugi pomožni objekti, ki se uporabljajo za potrebe posameznega občana in njegove družine, pri čemer je objekte, ki se štejejo za pomožne objekte, predpisala občinska skupščina. Da bi šlo v obravnavanem primeru za gradnjo takega objekta, ki je bil kot pomožni objekt določen v občinskem predpisu, veljavnem v času gradnje, tožnik ni uveljavljal ne v upravnem postopku niti tega ne trdi v tožbi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - uporabno dovoljenje - prepoved uporabe objekta - poslovni prostor
Za poslovni del objekta in torej tudi ne za tožničine poslovne prostore, uporabno dovoljenje ni bilo izdano. V obravnavani zadevi torej ne gre za primer, ko bi bilo pridobljeno uporabno dovoljenje za lokal, kakršen je bil po namembnosti opredeljen v gradbenem dovoljenju (v konkretnem primeru kot papirnica), pa bi se mu namembnost kasneje spremenila (v trgovino s prehrambenimi proizvodi ali pekarno), in bi moral gradbeni inšpektor prepovedati njegovo uporabo na podlagi prvega odstavka 153. člena ZGO-1.
Dogovor o tem, kako bosta stranka in odvetnik vzdrževala stike zaradi potreb postopka, je stvar njunega medsebojnega razmerja, ne pa okoliščina, ki bi z vidika določb ZUP vplivala na ravnanje upravnega organa.
URS člen 152, 152/1. ZVOP-1 člen 6, 9, 54. ZBS-1 člen 2, 13, 13/3. ZInfP člen 2, 8. ZBan-1 člen 30, 30/2, 61.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - inšpekcijski nadzor - abstraktni splošn akt Banke Slovenije
Določba prvega odstavka 152. člena Ustave RS izključuje pristojnost Informacijskega pooblaščenca za izvrševanje kakršnegakoli inšpekcijskega nadzora nad sprejemanjem oziroma izdajanjem abstraktnih splošnih aktov Banke Slovenije.
Odlok o oglaševanju v Občini Grosuplje člen 1, 2, 4, 6, 10, 14, 15, 18. ZGO-1 člen 3, 26. URS člen 33, 67.
ukrep medobčinskega inšpektorja - oglasni objekt - začasni oglasni objekt - vozilo - dovoljenje za postavitev oglasnega objekta na zasebnem zemljišču - prepoved oglaševanja na zasebnih površinah
Glede na primeroma in odprto podano opredelitev začasnega oglasnega objekta je kot takšen oglasni objekt v smislu določb Odloka o oglaševanju v Občini Grosuplje mogoče šteti tudi na tovorni prikolici za osebna vozila vgrajeni pano z oglasnimi sporočili.
Navedeni odlok ne le zahteva dovoljenje občine za postavitev vsakega začasnega oglasnega objekta, pač pa oglaševanje na zasebnih površinah in objektih, ki ni oglaševanje lastne registrirane dejavnosti, v celoti prepoveduje. Za sprejem takšne ureditve bi morala biti podana jasna in neposredna zakonska podlaga, ki je v obravnavanem primeru ni.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito izključno z namenom odložitve prisilne odstranitve - preganjanje - resna škoda - samovoljna zapustitev azilnega doma - splošna verodostojnost prosilca
Tožnik je prošnjo za mednarodno zaščito vložil (tudi) zato, ker je menil, da je v izvorni državi preganjan s strani policije in teroristov ter da je preganjan, ker je pripadnik Berberov. Ker je s tem navajal okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje oziroma resno škodo, je toženka napačno uporabila določbe pospešenega postopka; morala bi bodisi bolj konkretno izpeljati intervju s prosilcem ob sprejemu prošnje ali pa z njim izvesti osebni razgovor.
Toženka bi smela določilo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ uporabiti samo, če bi ugotovila, da je tožnik vložil prošnjo z edinim namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Dejstvo, da je trikrat samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil tekom postopka, je vsekakor okoliščina, ki ne govori v prid tožnikovi verodostojnosti, vendar v obravnavanem primeru ne zadošča za uporabo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZMZ. Vse tri tožnikove pobege je mogoče do neke mere pripisati njegovi mladostniški lahkomiselnosti in ne morejo biti odločilni za zavrnitev prošnje z argumentom, da je tožnik, ker ni počakal na konec postopka, prošnjo vložil samo za to, da bi preprečil prisilno odstranitev. Prav pa je, da so ti pobegi upoštevani v celoviti dokazni oceni o tožnikovi verodostojnosti, ko bo toženka v ponovnem postopku izvedla popoln ugotovitveni postopek.
ZDDS-1 člen 5, 5/1, 5/1-h. ZIKS člen 45, 48, 54, 54/2, 54/3, 57, 57/1. ZPP člen 23, 23/1. Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov člen 23, 23/1, 25.
delo obsojenca - pravice obsojenca v zvezi z opravljanjem dela - plačilo - sodno varstvo - stvarna pristojnost
Tožnik s tožbo uveljavlja sodno varstvo pravice do varstva osebnosti in dostojanstva med odvzemom prostosti in izvajanjem kazni ter plačilo neizplačanega zneska, vse v zvezi z delom, ki ga opravlja kot obsojenec v JGZ. Sodno varstvo pravic obsojencev v zvezi z opravljanjem dela je zagotovljeno pred delovnim sodiščem in to sodno varstvo izključuje upravni spor.
ZZDT-1 člen 22, 22/1, 22/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/3, 248, 248/2.
tujec - delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje - vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja - rok za vložitev vloge - prekluzivni materialni rok - zavrženje vloge - zavrnitev vloge
Tožnik je vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vložil prepozno, po izteku prekluzivnega 30-dnevnega zakonskega roka in bi jo bilo zato treba zavreči v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, prvostopenjski organ pa jo je zavrnil. Vendar navedena pomanjkljivost v postopku na prvi stopnji v konkretnem primeru ni bistvena. Za tožnika ima odločitev o zavrnitvi njegove vloge enak pravni učinek, kot če bi bila njegova vloga zavržena, ker je rok iz 3. točke prvega odstavka 22. člena ZZDT-1 prekluzivni materialni zakonski rok, z iztekom katerega neuveljavljena zakonska pravica ugasne.
Tožnik, ki v tožbi izpostavlja svojo pravno neukost in slabše znanje slovenskega jezika, zmotno meni, da bi ga moral kdorkoli (bivši delodajalec) posebej opozoriti na potek omenjenega roka, saj za tako stališče v pravnem redu RS ni opore.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bil postopek končan z odločbo drugostopnega organa, za katero pa iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku vročena 18. 12. 2012, zato je naslednji dan 19. 12. 2012 začel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ta rok se je iztekel v četrtek 17. 1. 2013, zato je tožba, vložena dne 18. 1. 2013, vložena prepozno.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločba ministra za pravosodje - načelo zaslišanja stranke
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku morala dati možnost, da se seznani in izjavi o vseh dejstvih, na katerih temelji njena odločitev; to ji nalaga 9. člen ZUP. Za stališče, da v postopku izročitve tujca ni treba seznaniti z dejstvi, na katerega bo organ oprl svojo odločitev, v določbah ZKP ni opore. Prav tako ni mogoče slediti argumentaciji toženke, da zadostuje, da je tožnik že v sodni fazi izročitvenega postopka imel možnost, da se izreče o pomembnih okoliščinah. Še toliko bolj ne zato, ker je že toženka sama v odločbi ugotovila, da se niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje v sodni fazi izročitvenega postopka do tožnikovih navedb glede zatrjevanja kršitev pravic nista izrekli.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 65, 65/1, 65/5, 67, 67/2, 69, 69/1. ZVPSBNO člen 1, 1/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni spor - tožba zaradi molka organa - odločitev sodišča - odškodninski zahtevek
Če je tožba vložena zaradi molka, sodišče pa spozna, da je upravičena, ji s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1 samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda.
V postopku odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ne gre za "sojenje" v smislu prvega odstavka 1. člena ZVPSBNO, ampak v tovrstnih upravnih postopkih sodišče kot nosilec sodne oblasti odloča po pravilih splošnega upravnega postopka in ne sodi.
Upoštevajoč dejstva, da je tožnik v letu 2005 vstopil v ukrep SKOP, v letu 2007 pa mu je bil zavrnjen zahtevek za plačilo za ukrep KOP (tj. pred prenehanjem zahtevanega trajanja obveznosti izvajanja ukrepa), dajejo podlago za zaključek, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov, kot v obrazložitvi svoje odločbe razloguje drugostopenjski organ. Tak dejanski zaključek pa je narekoval uporabo predpisane sankcije – vrnitev sorazmernega dela izplačanih sredstev.
Če je bilo na kontrolnem pregledu ugotovljeno, da površina, ki jo je vlagatelj prijavil, pravil v celoti ne izpolnjuje, so se te ugotovitve zabeležile po uradni dolžnosti in je tako prišlo do spremembe GERK-ov v registru kmetijskih gospodarstev. Za pravilnost prijavljenih podatkov je tožnik jamčil s popisom vloge in se te odgovornosti ne more razbremeniti z ugovori, da mu svetovalka kmetijsko svetovalne službe ni nudila ustrezne strokovne pomoči. Gre za njuno medsebojno razmerje, ki ne more vlivati na odločitev upravnega organa.
ZUS-1 člen 71. ZDavP-2 člen 5, 39, 40, 41, 42, 68, 68/1, 68/1-2, 68/2, 68/3, 68/4, 68/5, 69, 69/11, 77, 131. ZDavP-1 člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 113/4. ZDavP člen 39. ZDS-1 člen 3, 12, 12/2 49. URS člen 33, 155.
dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prijava premoženja - navidezni pravni posel - gibanje gotovinskih sredstev
Iz 69. člena Zakona o davčnem postopku izhaja, da sme davčni organ pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo k prijavi premoženja (samo) v primerih iz 68. člena zakona, da lahko to stori največ enkrat letno, ter da sme prijavo premoženja davčni organ uporabiti le za oceno davčne osnove za davke od dohodkov fizičnih oseb in ne za kaj drugega. Davčni organ lahko k prijavi premoženja pozove zavezanca tudi, če ugotovi nesorazmerja med njegovimi napovedanimi dohodki in premoženjem oziroma sredstvi, s katerimi razpolaga. Institut prijave premoženja se lahko uporablja za obdobje zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil postopek po petem odstavku 68. člena zakona uveden.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira premoženje. Odločilno je, ali je davčni zavezanec z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, pri čemer je dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, na njem. S tem, ko davčni organ sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni navzven, ne posega v obdobje, v katero zaradi zastaranja ne sme posegati.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - subjektivni element - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je izpodbijana odločba nezakonita, saj je napačno uporabljeno materialno pravo, in je posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Davčni organ ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin niti ni izvedel dokazne ocene objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - kaznivo dejanje
Neizpolnjevanje pogoja po 3. členu ZUSDDD pomeni samostojno podlago za zavrnitev zahteve.
Toženka bi morala za zakonito zavrnitev ugotoviti, da tožnik predstavlja „resnično in dovolj hudo grožnjo, ki prizadene ključni družbeni interes“ v času izdaje izpodbijane odločbe, pri čemer pa je ključno, da upošteva naravo storjenih kaznivih dejanj in obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, da bi lahko zaključila, da tožnik tudi ob odločitvi o zahtevku za izdajo dovoljenja za prebivanje še vedno predstavlja tako kvalificirano grožnjo. Bistveno je upoštevanje kronologije storitve kaznivih dejanj in presoja obnašanja po prestani kazni, seveda tudi teža kaznivih dejanj.
ZVMS člen 20, 81, 85, 92. Pravilnik o boleznih živali člen 10.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - preprečevanje in zatiranje kužne bolezni - ustna odločba
V obravnavanem primeru je sporno, ali je bila utemeljeno izdana ustna odločba na zapisnik o usmrtitvi sedem okrasnih golobov, potem ko je prvostopenjski organ ponovno potrdil prisotnosti AKK pri golobih oz. enemu od njih. Glede na ugotovljene rezultate laboratorijskih preiskav in pojav kliničnih znakov AKK pri golobih ter neuspešnosti odrejenih ukrepov iz 2. točke četrtega odstavka 20. člena Pravilnika je bil v obravnavanem primeru utemeljen ukrep po 1. točki četrtega odstavka 20. člena Pravilnika.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - društvo - status društva v javnem interesu - odškodninska tožba
Spora zaradi odškodnine zaradi posega v dobro ime tožnika kot društva za zaščito živali ni mogoče opredeliti kot spora društva (nevladne organizacije) v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma v zvezi z namenom, zaradi katerega je bilo društvo ustanovljeno. Ne gre namreč za spor v zvezi opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma za spor v zvezi z namenom, za katerega je bilo društvo ustanovljeno, pač pa za premoženjski spor. Na drugačno presojo tudi ne more vplivati zatrjevana okoliščina, da tožnik odškodnino uveljavlja zaradi posega v dobro ime društva v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu in ne kakšne pridobitne dejavnosti oziroma dejavnosti, ki ni v javnem interesu, kajti gre za premoženjski spor. Sodišče organu za BPP pritrjuje, da je tožniku utemeljeno odklonil BPP, saj ne šteje za upravičenca po ZBPP.
O vsaki prošnji za BPP organ za BPP odloča ločeno in neodvisno od drugih postopkov za dodelitev BPP po določbah ZBPP.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - mejna obravnava - vabilo na mejno obravnavo - vročitev vabila - domneva strinjanja s predlagano mejo
V upravnih spisih ni tožnikove vloge, iz katere bi izhajalo, da se tožnik zaradi npr. neodložljivih obveznosti, zaradi bolezni ali kakšnega drugega opravičljivega razloga v smislu 73. člena ZUP ustne obravnave 14. 3. 2012 ni mogel udeležiti, zato je prvostopenjski organ pravilno štel, da se strinja s potekom predlagane meje v smislu drugega odstavku 38. člena ZEN. Po navedeni določbi nastopi zakonska presumcija, da se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje, v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje.
V danem primeru je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Ker tožena stranka ni spoštovala pravil postopka glede obrazložitve izpodbijane odločbe in je bistveno kršila pravila postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena ZUS-1.