ZGO-1 člen 3a, 152. ZUreP-1 člen 80, 80/5. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 6, 12, 12/1, 12/1-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - kozolec - lokacijska informacija - gradnja v varovalnem pasu
Da se parcela gradnje nahaja tudi v varovalnem pasu elektrovoda, izhaja tako iz lokacijske informacije, na katero se sklicuje toženka, kot tudi iz obeh prej navedenih listin, ki ju je tožbi priložila tožnica. Tudi sicer tožnica temu ne oporeka. Glede na prej navedeno določbo 6. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost je torej ugotovitev toženke, da bi morala tožnica za gradnjo obravnavanega objekta brez gradbenega dovoljenja pridobiti ustrezna soglasja, pravilna. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 12. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost gre pri tem za enega od splošnih pogojev za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da v primeru, če ta pogoj ni izpolnjen, taka gradnja v nobenem primeru ni dovoljena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - akumulacijski bazen
Glede na dejstva, da tožnica brez spremenjenega ali novega gradbenega dovoljenja sploh ne bi smela graditi, da zahteve zanj ni vložila do 24. 1. 2013, da izpodbijana odločba ni bila izdana takoj po preteku enomesečnega roka, ampak šele 30. 1. 2013, po opravljenih poizvedbah pri upravni enoti, na drugačno odločitev ne more vplivati tožničina navedba, da je dne 28. 1. 2013 zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja. Morebitno pridobljeno gradbeno dovoljenje bo lahko imelo vpliv le na vodenje postopka izvršbe odrejenega inšpekcijskega ukrepa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - objekt - stebri na kovinskih valjčkih
Leseni del objekta je postavljen na betonsko talno ploščo in nanjo pritrjen preko kovinskih oblog južnega dela objekta, s katerim je spojen tudi severni del objekta. Poleg tega je neizpodbijana tudi ugotovitev, da so na objektu nameščeni žlebovi in odtočne cevi ter odtoki, vgrajeni v betonsko ploščo, kar le potrjuje, da je omenjena betonska plošča sestavni del objekta. To pa pomeni, da je celotni objekt – garaža z nadstreškom – s tlemi povezana stavba. Zato je pravno nepomembno, ali stik med betonsko ploščo in navpičnimi deli objekta predstavljajo kovinski valjčki – celo če investitor „odpelje garažo z nadstreškom“, to lahko stori le brez talne betonske plošče in brez vgrajenih odtokov.
ZGJS člen 3, 6, 44. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje določenih gospodarskih javnih služb v Občini Postojna člen 15. Odlok o gospodarskih javnih službah člen 16a.
Občina je z Odlokom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč ustanovila režijski obrat za pokopališko dejavnost, ki pa je bila z odločbo in koncesijsko pogodbo dodeljena tožniku. Ker pa navedena koncesijska pogodba z ustanovitvijo režijskega obrata še ni prenehala, pogoji za njegovo ustanovitev niso izpolnjeni. Tožena stranka pa tudi ni navedla standardov in normativov, na katerih bi zagotavljanje gospodarske javne službe lahko potekalo v režijskem obratu, zato po presoji sodišča ni izkazala utemeljenega javnega interesa za prenehanje izvajanja dejavnosti koncesionirane javne gospodarske službe, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji, ki so za odvzem koncesije, določeni v ZGJS in Odlokih.
Povprečni mesečni dohodek tožeče stranke presega višino dvakratnika minimalnega dohodka, zato ne izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP.
Tožeča stranka do izdaje izpodbijane odločbe ni navedla, da zaradi slabega zdravstvenega stanja in pridobitne nesposobnosti njenih dveh polnoletnih sinov, skrbi tudi zanju. Glede na to, da je imela možnost ta dejstva navajati v upravnem postopku, predstavljajo navedbe tožbeno novoto.
upravni spor - sklep o postavitvi izvedenca - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o postavitvi izvedenca v inšpekcijskem postopku ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - odstopanja od pogojev gradbenega dovoljenja - ustavitev gradnje
Gradbeni inšpektor sme naložiti zavezancu, naj pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje že med samo gradnjo, ne pa šele po njenem zaključku ali celo uvedbi postopka za izdajo uporabnega dovoljenja.
Če gradnja ni v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja, se za ugotovitev neskladnosti ne zahteva, da bi pri gradnji nastale spremembe morale imeti kakršnekoli vplive. Navedeno je razumljivo, saj so pogoji gradbenega dovoljenja odraz presoje, da bodo z njimi pri gradnji konkretnega objekta izpolnjene v prostorskem in v drugih predpisih določene zahteve. Teh pogojev zato ni mogoče spreminjati oz. obiti brez spremembe upravne odločbe, npr. le z vnosom sprememb v enega od kasnejših – po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) – projektov (to je v PZI ali v projekt izvedenih del). V tem primeru bi postalo gradbeno dovoljenje brezpredmetno, za kar pa v določbah ZGO-1 ni podlage.
Tožnica v obravnavani zadevi ne more varovati javne koristi ali svojega dejanskega interesa. Prav na varovanje slednjega pa se nanašajo njene tožbene navedbe, da bo po izgradnji objekta, ki sploh ni predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja (trgovska centra), le stežka pridobila (civilnopravno) pravico za gradnjo priključka na obravnavani vročevod. Zgolj na podlagi lastništva zemljišča v predmetnem območju urejanja namreč take pravice ne varuje ne prostorski akt, ne gradbeni predpisi, ne druge pravne podlage, ki so glede na prvi odstavek 66. člena ZGO-1 relevantne za odločanje o gradbenem dovoljenju.
Vsa vprašanja lokacije objekta, vključno z upoštevanjem prostorskih aktov, so obravnavana izključno v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja (drugi odstavek 54. člena in prvi odstavek 55. člena ZUN). Zato pristojni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja teh vprašanj ne obravnava več vsebinsko, temveč na podlagi 41. člena ZGO zgolj preveri, ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Sodišče zato enako kot v prvem postopku, tudi tokrat kot neupoštevne zavrača ugovore lokacijske narave (bivanjske razmere, osončenje, hrup).
ZGO-1 člen 50a, 50a/5, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3. ZV-1 člen 153, 153/10. ZUreP-1 člen 81, 81/1, 81/2, 81/2-3, 84.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje - soglasje izdano po poteku zakonskega roka - fikcija, da je soglasje dano - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezakonitost prostorskega akta - začasni ukrepi za zavarovanje prostora
Odločitve o zavrnitvi gradbenega dovoljenja ni mogoče opreti na odločitev o zahtevi za izdajo vodnega soglasja, izdani po poteku zakonsko določenega roka.
Obravnavani pogoj iz prostorskega akta je po vsebini oz. po namenu začasni ukrep za zavarovanje prostora. Zato bi bil tak pogoj lahko zakonit, če bi bili izpolnjeni tudi drugi, z zakonom predpisani pogoji za izdajo in veljavnost začasnih ukrepov. ZUreP-1 namreč v 84. členu omejuje njihovo časovno veljavnost.
Tožbene navedbe, da je treba nepodpisano odločbo šteti za neobstoječo, ki se naslanjajo na starejšo sodno prakso in del teorije se nanašajo izključno na podpis uradne osebe, ki je odločbo izdala oziroma je pooblaščena za odločanje.
Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Obstoj zahteve je pogoj za začetek in vodenje postopka, stranka pa lahko na obseg pravnega interesa, ki ga uveljavlja v upravnem postopku, vpliva s spremembo zahtevka ali z umikom zahteve. Če stranka svoje zahteve ni umaknila, pa je njen pravni interes opredeljen z zahtevo za izdajo ugodilne odločbe, zato za pritožbo zoper tako odločbo nima pravnega interesa.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - vpis gerk v register kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Tožnik s predloženimi listinami ni izkazal, da je lastnik, zakupnik oziroma da ima soglasje lastnika za uporabo predmetnih vinogradov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za njihov vpis k njegovemu kmetijskemu gospodarstvu.
inšpekcijski postopek - vpogled v spis - pravna korist
Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo v drugem pravnem postopku pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tožnik pa z navedbami v zahtevi za vpogled v upravni spis ni izkazal zahtevane stopnje verjetnosti pravne koristi. V zahtevi namreč niti ni zatrjeval, da pridobitev podatkov želi v povezavi z varstvom lastnega pravnega položaja, pač pa je navedel, da je pridobitev podatkov utemeljena s "splošnim pravnim interesom razumevanja enakosti pred zakonom".
pritožba - davčna izvršba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnik je pritožbo nesporno vložil po izteku 8-dnevnega roka (157. člen ZDavP-2), zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je na podlagi določbe prvega odstavka 246. člena ZUP zavrgla kot prepozno.
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4. ZUP člen 164, 164/2, 237, 237/2, 237/2-7.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi navedel le, da predloženih izjav tožnic in drugih oseb ni upošteval, ker naj ne bi bile verodostojne, ne da bi pojasnil, zakaj jih ocenjuje kot take. Zato taka pomanjkljivost obrazložitve sodišču ne omogoča preizkusa sporne ugotovitve, da objekt ni obstajal pred letom 1968. S tem je bila storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Posebno zaračunavanje stroškov pregleda pomožnih naprav in stroškov kontrolnega pregleda, ki je neupravičeno, predstavlja agresivno poslovno prakso, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno in povzroča oškodovanje potrošnikov.
stečajni postopek - osebni stečaj - odpust obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - pritožba - dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja razumnosti zadeve - obrazložitev odločbe
Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega (vključno z določitvijo dolžine trajanja preizkusnega obdobja). Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Take presoje tožena stranka v izpodbijani odločbi ni izvedla in je ni obrazložila. Nepravilno, v nasprotju z določilom drugega odstavka 3. člena ZBPP, je namreč izhajala iz stališča, da ker specialne določbe ZFPPIPP dodelitve brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper dolžino trajanja preizkusnega obdobja ne urejajo, tožnik nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za tovrstno storitev.
vročanje - oseba vročitev - datum vročitve - pomota pri vročitvi
Rokopis z besedami izpisanega datuma prejema poštne pošiljke na vročilnici je enak podpisu prejemnice, zato sodišče dvomi v navedbo tožnice, da je datum prejema vpisal poštar. Da je bila poštna pošiljka vročena tožnici ugotovljenega dne, pa je razvidno tudi iz žiga, ki ga odtisne pošta na vročilnici.