vročanje - oseba vročitev - datum vročitve - pomota pri vročitvi
Rokopis z besedami izpisanega datuma prejema poštne pošiljke na vročilnici je enak podpisu prejemnice, zato sodišče dvomi v navedbo tožnice, da je datum prejema vpisal poštar. Da je bila poštna pošiljka vročena tožnici ugotovljenega dne, pa je razvidno tudi iz žiga, ki ga odtisne pošta na vročilnici.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - sodni postopek vpisa stavbe v kataster stavb
Razlagalni argument namena določbe 3. točke tretjega odstavka 84. člena ZEN– o isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka – pove, da mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom bodisi pred sodiščem. Določbo je treba razlagati širše, v skladu z namenom zakonodajalca tako, da je treba šteti, da predstavlja sodni postopek oviro za odločanje v upravnem postopku, četudi med strankami v postopku pred sodiščem ni spora.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Zaključek tožene stranke o napačni uporabi materialnega prava je preuranjen, saj dejansko stanje v tej smeri ni bilo ugotovljeno, prav tako strankam ni bila dana možnost, da se o dejstvih, ki bi bila relevantna za takšen zaključek, izjasnijo. Skladno z načelo upravnega postopka bi drugostopenjski organ, če je smatral, da tožeča stranka ni predložila dokazil o pravici graditi za telefon in KTV priključek, tožnike moral pozvati k predložitvi le-teh.
Zakon o zdravniški službi člen 18a, 18a/1. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 35, 36.
zdravnik - specializacija - pridobitev specializacije na podlagi dela - pogoji za pridobitev specializacije na podlagi dela - mnenje koordinatorja specializacije - mnenje nadzornika kakovosti
Iz 18.a člena ZZdrS, ki določa pogoje za pridobitev specializacije na podlagi dela, ne izhaja, da mora tudi od opravljenega specialističnega izpita miniti šest let, ampak je glede obdobja šestih let določeno le, da mora kandidat najmanj šest let delati na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije. 18.a člena ZZdrS ni mogoče razlagati tako, da bi se zahtevalo dodatne pogoje, ki jih zakon ne določa.
Vprašanje izpolnjevanja formalnih pogojev in s tem interpretacije materialnih predpisov je stvar pravne presoje. Koordinator specializacij in nadzornik kakovosti lahko podata le medicinsko strokovno mnenje o posameznem kandidatu v skladu z 35. in 36. členom Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, zato prvostopenjski organ na mnenje, ki je po svoji vsebini stvar interpretacije materialnega prava, ne more bit vezan.
skrbništvo - skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - korist varovanca
Pri odločanju o skrbništvu je glavno vodilo korist varovanca. Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere pa za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je potrebno za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Iz tožbe ne izhaja, da bi tožnik varoval osebnost in pravice varovanke, saj je njen interes, ki ga je v postopku tudi sama nedvoumno izrazila, da želi za svoje pravice in koristi v celoti skrbeti sama. Če se tožnik z njenimi odločitvami ne more strinjati, to ne pomeni razloga za to, da bi še naprej ostala pod skrbništvom. Glede na izpeljani dokazni postopek je namreč tudi po mnenju sodišča varovanka naloge, ki so bile prenesene na tožnika kot skrbnika za posebni primer, zmožna opravljati sama oziroma s pomočjo svojih sorodnikov. Zato je organ prve stopnje tožnika utemeljeno razrešil skrbniških dolžnosti. V primeru spremembe zdravstvenega stanja varovanke pa se lahko ponovno odloča o postavitvi skrbnika.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - tožbeni ugovori - prizadetost pravic in pravnih koristi tožnika
Tožeča stranka ne more biti uspešna s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na nezakonitost gradbenega dovoljenja zaradi neizdanih soglasij. Upravni spor je namreč namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja zgolj v obsegu, ki zadeva tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočno odločena zadeva - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Tožnikov zahtevek za priznanje statusa vojnega veterana se opira na isto dejansko stanje in pravno podlago, na podlagi katere so že bile izdane pravnomočne zavrnilne odločbe. Ker se torej dejansko stanje in pravna podlaga od izdaje zavrnilnih odločb nista spremenila, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob uporabi četrtega odstavka 129. člena ZUP, tožnikov zahtevek zavrgel.
dostop do informacij javnega značaja - prenehanje prosilca - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku brez likvidacije - izpolnitev odločbe
Z izpodbijano odločbo je toženka tožnici naložila, da mora prosilcu pokazati v izreku odločbe določene informacije. Glede na sprejeti sklep o prenehanju prosilca - d.o.o. po skrajšanem postopku brez likvidacije in v zvezi s tem navedene okoliščine, ki izhajajo iz sodnega registra, je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti sploh mogoča in v tej zvezi, ali je bil proti sklepu o prenehanju vložen ugovor oziroma ali je prosilec že izbrisan iz sodnega registra. Zato se sodišče do tožbenih ugovorov ni opredeljevalo in je tožbi ugodilo, toženka pa bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/2. ZOsn člen 64, 65, 66.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delu organa - osnovna šola - nacionalno preverjanje znanja - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če bi bila oba pogoja izpolnjena, bi prišel v poštev še test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker ZDIJZ nima izrecne določbe, da organ razkritje zahtevanega podatka zavrne, če poseben predpis prepoveduje dostop javnosti do zahtevane informacije, je treba vprašanje pravilne razlage in uporabe 64. in 65. člena ZOsn presojati v povezavi z drugim pogojem iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju tožnika. Ta ni izkazal prav nobene motnje v zvezi z zbiranjem in analiziranjem podatkov o rezultatih nacionalnega preverjanja znanja. Prav gotovo bi sicer motnje pri tožniku nastale, če bi bil z odločbo zavezan razkriti podatke v smislu razvrščanja osnovnih šol, po ZOsn pa tega ne bi smel storiti. Vendar je pravilno stališče toženke, da razkritje zahtevanih informacij ne pomeni, da bo tožnik razvrščal osnovne šole. Prepoved razvrščanja šol na podlagi podatkov in analiz o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se nanaša na javne zavode in ne na uporabnike izobraževalnih storitev v osnovnih šolah, kot je prosilec za dostop do predmetnih informacij. Treba je namreč zavarovati pravni vidik razlike med razvrščanjem s strani javno-pravnih subjektov po ZOsn in omogočanjem razvrščanja. Med strankama pa ni sporno, da predložitev zahtevanih dokumentov ne pomeni hkrati tudi že razvrščanja šol, ampak bi razkritje omogočilo morebitno razvrščanje šol s strani prejemnikov informacij.
ZKme-1 člen 40, 40/2. ZUS-1 člen 28, 28/2, 69, 69/1.
molk organa - molk organa druge stopnje - rok za odločitev o pritožbi
Tožeča stranka je sicer poziv oziroma novo zahtevo za odločitev o njenem pravnem sredstvu v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 poslala pred potekom štirimesečnega roka, ki ga določa drugi odstavek 40. člena ZKme-1, vendar pa v predmetni zadevi ni sporno, da o njeni pritožbi ni bilo odločeno vse do vložitve tožbe v upravnem sporu, zato je po presoji sodišča utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - razlogi za zavrnitev prošnje - podrejanje pravnemu redu RS - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti
Dovoljenje za prebivanje se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Če toženka ugotovi razloge za domnevo, da tujec nima namena delati v skladu s pogodbo in delovnim dovoljenjem, zaradi katerega naj bi mu bilo izdano tudi dovoljenje za prvo prebivanje, to lahko zadošča za ugotovitev, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, in ni treba, da bi morala biti izkazana tudi kakšna okoliščina v zvezi z dotedanjimi tujčevimi protipravnimi ravnanji po prekrškovnem ali kazenskem pravu.
Tožnik uveljavlja, da gre za diskriminacijo, pri čemer sodišče predpostavlja, da kot temelj diskriminacije uveljavlja narodnostno pripadnost iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Za to, da bi se dokazno breme prevalilo na toženko, bi v tožbi moral izkazati vsaj domnevo, da je do diskriminacije prišlo, česar pa tožnik ni storil, saj je le pavšalno navedel, da ga toženka diskriminira, ker prihaja iz Kosova.
ZUP člen 147, 147/1, 147/3, 260, 260-1, 260-4, 263, 263/4, 263/5, 267. ZVV člen 2, 2-3.
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - obnova postopka - objektivni rok za obnovo postopka - predhodno vprašanje
V tožbi izpostavljeno vprašanje, od kdaj naprej je mogoče šteti, da je majhen otrok lahko zavestno aktivno sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju oziroma boju, ne pomeni predhodnega vprašanja v smislu določb ZUP. Ne gre namreč za vprašanje, ki bi lahko bilo kot samostojna celota predmet drugega postopka (in bi ga kot takšno lahko pristojni organ s svojo odločbo pozneje v bistvenih točkah drugače rešil), pač pa gre za vprašanje uporabe materialnega prava, to je določb tretje alineje 2. člena ZVV, ki kot pogoj za priznanje statusa vojnega veterana določajo udeležbo v narodnoosvobodilni vojni Slovenije. Glede na povedano sta upravna organa pravilno ugotovila, da obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP ni verjetno izkazan in da zato tudi ni mogoče uporabiti petega odstavka 263. člena ZUP, ki omogoča obnovo postopka po poteku objektivnega triletnega roka od dokončnosti odločbe.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 16, 16/1.
muzejski svetnik - pridobitev naziva muzejski svetnik - načelo zaslišanja stranke
Pred izdajo odločbe, s katero je zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev naziva muzejski svetnik, bi toženka tožniku morala dati možnost, da se izreče o tem, da naj bi mu za posamezni kriterij ne pripadalo dovolj točk.
zahteva za izdajo fotokopij izpisov - pravni interes
V konkretnem primeru je organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožnice za izdajo fotokopij iz razloga, ker z zahtevanimi listinami ne razpolaga, razen v enem primeru. Za vpogled v to listino oziroma za fotokopijo te listine, pa je treba izkazati pravni interes, ki pa ga tožnica ni izkazala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Kot pogoj za odobritev BPP se zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Tako je organ za BPP po določbi 24. člena ZBPP dolžan za potrebe odločanja o BPP v določenem obsegu opraviti vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Navedene ugotovitve pa so relevantne le za ta postopek in ne pomenijo prejudiciranja odločitve v drugi zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Podlaga za presojo o razumnosti vlaganja predloga za obnovo postopka je določba 2. točke 394. člena ZPP, po kateri je obnovo mogoče predlagati, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja, niso razvidne. Tožnika je zastopal odvetnik, v postopku je bil tožnik zaslišan kot stranka, zato niso realna pričakovanja, da bi bil tožnik s predlogom za obnovo postopka uspešen. Odločitev organa za BPP, ki je prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 24. člena ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna.
denacionalizacija - stroški postopka - zastopanje po pooblaščencu
Glede na to, da je v predmetnem denacionalizacijskem postopku stranka z interesom nastopala kot zavezanec (pasivna stranka), vlagatelji zahteve za denacionalizacijo pa kot upravičenci (aktivna stranka), kar pomeni, da gre za nasprotujoče si interese denacionalizacijskih upravičencev in zavezancev, je treba v zvezi z vprašanjem povrnitve stroškov postopka uporabiti določbi drugega in tretjega odstavka 114. člena ZUP/86.
V skladu z določbami Odvetniške tarife, podatki v upravnem spisu ter priglašenimi in obrazloženimi stroški odvetnika je prvostopni organ tudi po višini pravilno odločil o stroških zastopanja zavezanca, stranke z interesom, ki so bili potrebni in opravičeni v konkretnem primeru.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja
V obnovljenem postopku je bilo na podlagi ugotovitev inšpekcijskega pregleda pri družbi A. d.d. - v stečaju ugotovljeno, da je navedena družba tožnici izplačevala določene zneske gotovine, za katero ne tožnica ne družba nista dokazali, da je bila porabljena za poslovanje družbe oziroma da je bila vrnjena družbi. Obravnavana izplačila je zato šteti za druge prejemke iz delovnega razmerja, ki pri prvotni odmeri dohodnine tožnice niso bili upoštevani in se zato upoštevajo v postopku obnove.
ZKme-1 člen 57. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/3, 64/4.
nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo sredstev - zavrnitev zahtevka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bila odločba prvostopnega davčnega organa z dne 7. 12. 2011, na čigar ugotovitvah v celoti temelji izpodbijana odločba, odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijane odločbe in jo je že iz tega razloga treba odpraviti.