stečajni postopek - osebni stečaj - odpust obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - pritožba - dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja razumnosti zadeve - obrazložitev odločbe
Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega (vključno z določitvijo dolžine trajanja preizkusnega obdobja). Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Take presoje tožena stranka v izpodbijani odločbi ni izvedla in je ni obrazložila. Nepravilno, v nasprotju z določilom drugega odstavka 3. člena ZBPP, je namreč izhajala iz stališča, da ker specialne določbe ZFPPIPP dodelitve brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper dolžino trajanja preizkusnega obdobja ne urejajo, tožnik nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za tovrstno storitev.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Zaključek tožene stranke o napačni uporabi materialnega prava je preuranjen, saj dejansko stanje v tej smeri ni bilo ugotovljeno, prav tako strankam ni bila dana možnost, da se o dejstvih, ki bi bila relevantna za takšen zaključek, izjasnijo. Skladno z načelo upravnega postopka bi drugostopenjski organ, če je smatral, da tožeča stranka ni predložila dokazil o pravici graditi za telefon in KTV priključek, tožnike moral pozvati k predložitvi le-teh.
Zakon o zdravniški službi člen 18a, 18a/1. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 35, 36.
zdravnik - specializacija - pridobitev specializacije na podlagi dela - pogoji za pridobitev specializacije na podlagi dela - mnenje koordinatorja specializacije - mnenje nadzornika kakovosti
Iz 18.a člena ZZdrS, ki določa pogoje za pridobitev specializacije na podlagi dela, ne izhaja, da mora tudi od opravljenega specialističnega izpita miniti šest let, ampak je glede obdobja šestih let določeno le, da mora kandidat najmanj šest let delati na specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije. 18.a člena ZZdrS ni mogoče razlagati tako, da bi se zahtevalo dodatne pogoje, ki jih zakon ne določa.
Vprašanje izpolnjevanja formalnih pogojev in s tem interpretacije materialnih predpisov je stvar pravne presoje. Koordinator specializacij in nadzornik kakovosti lahko podata le medicinsko strokovno mnenje o posameznem kandidatu v skladu z 35. in 36. členom Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov, zato prvostopenjski organ na mnenje, ki je po svoji vsebini stvar interpretacije materialnega prava, ne more bit vezan.
dostop do informacij javnega značaja - prenehanje prosilca - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku brez likvidacije - izpolnitev odločbe
Z izpodbijano odločbo je toženka tožnici naložila, da mora prosilcu pokazati v izreku odločbe določene informacije. Glede na sprejeti sklep o prenehanju prosilca - d.o.o. po skrajšanem postopku brez likvidacije in v zvezi s tem navedene okoliščine, ki izhajajo iz sodnega registra, je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti sploh mogoča in v tej zvezi, ali je bil proti sklepu o prenehanju vložen ugovor oziroma ali je prosilec že izbrisan iz sodnega registra. Zato se sodišče do tožbenih ugovorov ni opredeljevalo in je tožbi ugodilo, toženka pa bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11, 6/2. ZOsn člen 64, 65, 66.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - motnje pri delu organa - osnovna šola - nacionalno preverjanje znanja - prepoved razvrščanja šol
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: da je zahtevani podatek sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Šele če bi bila oba pogoja izpolnjena, bi prišel v poštev še test javnega interesa na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker ZDIJZ nima izrecne določbe, da organ razkritje zahtevanega podatka zavrne, če poseben predpis prepoveduje dostop javnosti do zahtevane informacije, je treba vprašanje pravilne razlage in uporabe 64. in 65. člena ZOsn presojati v povezavi z drugim pogojem iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju tožnika. Ta ni izkazal prav nobene motnje v zvezi z zbiranjem in analiziranjem podatkov o rezultatih nacionalnega preverjanja znanja. Prav gotovo bi sicer motnje pri tožniku nastale, če bi bil z odločbo zavezan razkriti podatke v smislu razvrščanja osnovnih šol, po ZOsn pa tega ne bi smel storiti. Vendar je pravilno stališče toženke, da razkritje zahtevanih informacij ne pomeni, da bo tožnik razvrščal osnovne šole. Prepoved razvrščanja šol na podlagi podatkov in analiz o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se nanaša na javne zavode in ne na uporabnike izobraževalnih storitev v osnovnih šolah, kot je prosilec za dostop do predmetnih informacij. Treba je namreč zavarovati pravni vidik razlike med razvrščanjem s strani javno-pravnih subjektov po ZOsn in omogočanjem razvrščanja. Med strankama pa ni sporno, da predložitev zahtevanih dokumentov ne pomeni hkrati tudi že razvrščanja šol, ampak bi razkritje omogočilo morebitno razvrščanje šol s strani prejemnikov informacij.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočno odločena zadeva - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Tožnikov zahtevek za priznanje statusa vojnega veterana se opira na isto dejansko stanje in pravno podlago, na podlagi katere so že bile izdane pravnomočne zavrnilne odločbe. Ker se torej dejansko stanje in pravna podlaga od izdaje zavrnilnih odločb nista spremenila, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob uporabi četrtega odstavka 129. člena ZUP, tožnikov zahtevek zavrgel.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - sodni postopek vpisa stavbe v kataster stavb
Razlagalni argument namena določbe 3. točke tretjega odstavka 84. člena ZEN– o isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka – pove, da mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom bodisi pred sodiščem. Določbo je treba razlagati širše, v skladu z namenom zakonodajalca tako, da je treba šteti, da predstavlja sodni postopek oviro za odločanje v upravnem postopku, četudi med strankami v postopku pred sodiščem ni spora.
ZKme-1 člen 40, 40/2. ZUS-1 člen 28, 28/2, 69, 69/1.
molk organa - molk organa druge stopnje - rok za odločitev o pritožbi
Tožeča stranka je sicer poziv oziroma novo zahtevo za odločitev o njenem pravnem sredstvu v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 poslala pred potekom štirimesečnega roka, ki ga določa drugi odstavek 40. člena ZKme-1, vendar pa v predmetni zadevi ni sporno, da o njeni pritožbi ni bilo odločeno vse do vložitve tožbe v upravnem sporu, zato je po presoji sodišča utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - razlogi za zavrnitev prošnje - podrejanje pravnemu redu RS - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti
Dovoljenje za prebivanje se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Če toženka ugotovi razloge za domnevo, da tujec nima namena delati v skladu s pogodbo in delovnim dovoljenjem, zaradi katerega naj bi mu bilo izdano tudi dovoljenje za prvo prebivanje, to lahko zadošča za ugotovitev, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, in ni treba, da bi morala biti izkazana tudi kakšna okoliščina v zvezi z dotedanjimi tujčevimi protipravnimi ravnanji po prekrškovnem ali kazenskem pravu.
Tožnik uveljavlja, da gre za diskriminacijo, pri čemer sodišče predpostavlja, da kot temelj diskriminacije uveljavlja narodnostno pripadnost iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Za to, da bi se dokazno breme prevalilo na toženko, bi v tožbi moral izkazati vsaj domnevo, da je do diskriminacije prišlo, česar pa tožnik ni storil, saj je le pavšalno navedel, da ga toženka diskriminira, ker prihaja iz Kosova.
vročanje - oseba vročitev - datum vročitve - pomota pri vročitvi
Rokopis z besedami izpisanega datuma prejema poštne pošiljke na vročilnici je enak podpisu prejemnice, zato sodišče dvomi v navedbo tožnice, da je datum prejema vpisal poštar. Da je bila poštna pošiljka vročena tožnici ugotovljenega dne, pa je razvidno tudi iz žiga, ki ga odtisne pošta na vročilnici.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 16, 16/1.
muzejski svetnik - pridobitev naziva muzejski svetnik - načelo zaslišanja stranke
Pred izdajo odločbe, s katero je zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev naziva muzejski svetnik, bi toženka tožniku morala dati možnost, da se izreče o tem, da naj bi mu za posamezni kriterij ne pripadalo dovolj točk.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - izterjava dolga od dolžnikovega dolžnika
Ker je bilo plačilo terjatve, ki se tožniku nalaga z odločbo, izvršeno pred pravnomočnostjo sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev, se postopek davčne izvršbe zoper tožnika ne uvede.
denacionalizacija - stroški postopka - zastopanje po pooblaščencu
Glede na to, da je v predmetnem denacionalizacijskem postopku stranka z interesom nastopala kot zavezanec (pasivna stranka), vlagatelji zahteve za denacionalizacijo pa kot upravičenci (aktivna stranka), kar pomeni, da gre za nasprotujoče si interese denacionalizacijskih upravičencev in zavezancev, je treba v zvezi z vprašanjem povrnitve stroškov postopka uporabiti določbi drugega in tretjega odstavka 114. člena ZUP/86.
V skladu z določbami Odvetniške tarife, podatki v upravnem spisu ter priglašenimi in obrazloženimi stroški odvetnika je prvostopni organ tudi po višini pravilno odločil o stroških zastopanja zavezanca, stranke z interesom, ki so bili potrebni in opravičeni v konkretnem primeru.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi - zvišanje cene nepremičnine po izdaji davčne odločbe - zahteva za dodatno odmero davka
Kasneje predložena aneksa k prodajni pogodbi, ob upoštevanju zakonske ureditve, ne predstavljata podlage za zahtevano dodatno odmero davčne obveznosti.
Odločba o odmeri davka na promet nepremičnin je pravnomočna in izven pogojev, ki jih določa zakon, nespremenljiva. V zakonu pa tudi ni podlage za to dodatno odmero davka na promet nepremičnin. Ta se namreč odmeri le od prometa nepremičnin, ki pa z aneksoma ni bil opravljen in zato na njuni podlagi tudi ni nastala davčna obveznost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Podlaga za presojo o razumnosti vlaganja predloga za obnovo postopka je določba 2. točke 394. člena ZPP, po kateri je obnovo mogoče predlagati, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja, niso razvidne. Tožnika je zastopal odvetnik, v postopku je bil tožnik zaslišan kot stranka, zato niso realna pričakovanja, da bi bil tožnik s predlogom za obnovo postopka uspešen. Odločitev organa za BPP, ki je prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 24. člena ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna.
zahteva za izdajo fotokopij izpisov - pravni interes
V konkretnem primeru je organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožnice za izdajo fotokopij iz razloga, ker z zahtevanimi listinami ne razpolaga, razen v enem primeru. Za vpogled v to listino oziroma za fotokopijo te listine, pa je treba izkazati pravni interes, ki pa ga tožnica ni izkazala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za odločanje relevantni predpis - obvezna obramba - pripor - zagrožena kazen zapora
Obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca brezplačen. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se lahko obtoženega oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v specialnem zakonu in ki jo ZBPP ne ureja.
Upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, kar ZKP je, te pravice ne more v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tretjem odstavku 3. člena ZBPP. Ker je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po določbah ZKP, je potrebno glede dodelitve brezplačne pravne pomoči torej uporabiti določbe ZKP in ne določbe ZBPP. Tudi v določilih ZKP je zakonodajalec predvidel način kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč. Čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba določil ZBPP.
ali tožnik izpolnjuje pogoj iz 6. točke Javnega razpisa za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov oziroma pogoj iz 8. točke 17. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 20013, to je pogoj, da je bil prenosnik vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Izpodbijana odločitev temelji na uradnih podatkih – odločbah ZPIZ, iz katerih izhaja, da tožnik v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 ni bil zavarovan na zavarovalni podlagi 051 - kot nosilec kmetijske dejavnosti, ampak na zavarovalni podlagi 005 – kot samostojni podjetnik posameznik. Zato je izpodbijana odločitev, ki temelji na uradnih podatkih ZPIZ, pravilna in zakonita.