inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe, zato gre po določbi 2. člena ZGO-1 za nelegalno gradnjo, za katero je treba izreči inšpekcijske ukrepe v skladu z ZGO-1. Da je šlo za posege v smislu 7.2 točke 2. člena ZGO-1, izhaja že iz jasnega opisa izvedenih del v 2. točki izreka izpodbijane odločbe in prvega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe. Tudi sodišče meni, da je bila z naštetimi deli, s katerimi je bilo poseženo v ostrešje in zidove, spremenjena konstrukcija obstoječega objekta in s tem poseženo vanjo.
Poseg v strešno konstrukcijo predstavlja tudi izvedba frčade, medtem ko je izvedba nove terase gradnja novega konstrukcijskega elementa.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - evidentiranje nepremičnine - katastrski vpis
Iz ugotovitve upravnega organa druge stopnje, ki ji tožnik v tožbi ni ugovarjal, izhaja, da obravnavani objekt po podatkih iz registra nepremičnin še vedno nima katastrskega vrisa. Ker so podatki, ki se vodijo v registru nepremičnin, prevzeti med drugim tudi iz zemljiškega katastra in katastra stavb to pomeni, da zemljišče pod stavbo (stavbišče) še ni evidentirano v zemljiškem katastru, stavba pa ne v katastru stavb. Pogoj evidentiranja iz prvega oziroma drugega odstavka 197. člena ZGO-1 v času odločanja zato še ni izpolnjen in je odločitev toženke pravilna že iz tega razloga.
Zgolj za zamenjavo kritine gradbeno dovoljenje ni potrebno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo le za zamenjavo kritine. Tožnica namreč ne ugovarja ugotovitvam inšpekcijskega postopka, da je bilo z objekta odstranjeno celotno ostrešje in podstrešni zidovi ter izvedeni novi zidovi in ostrešje. Zato ni mogoče govoriti, da gre le za izvedbo posegov, ki pomenijo vzdrževanje, s katerim ne bi bilo poseženo v konstrukcijo objekta (10.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnica iz stanovanjske stavbe, glede katere teče postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja, dejansko izselila. Tožnica glede na to, da je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupne stvari, z njo do poteka postopka delitve ne more razpolagati. Zato solastniškega deleža na stanovanjski stavbi, ki se sicer lahko upošteva tudi kot primerno stanovanje, ki pa je predmet razdelitve v sporni zadevi, ni mogoče šteti kot premoženje prosilke, s katerim lahko slednja razpolaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - tožba na razveljavitev sodne poravnave - dedni dogovor
Tožnik ne ugovarja ugotovitvi organa, da želi BPP za pravdni postopek, v katerem izpodbija sodno poravnavo, sklenjeno 16. 6. 2006, in dedni dogovor, sklenjen 23. 11. 2006. Tožbi v upravnem sporu tudi prilaga tožbo, na kateri je naveden datum 28. 5. 2013, ki jo je vložil zaradi ugotovitve ničnosti dednega dogovora z dne 23. 11. 2006 in sodne poravnave z dne 16. 6. 2006. Glede na to je očitno, da tožnik s tožbo z dne 28. 5. 2013 in z vlogami z dne 5. 8. 2013 oz. 2. 8. 2013 in 22. 8. 2013, na katere se sklicuje tudi v tožbi zoper izpodbijano odločbo o zavrnitvi BPP, sodne poravnave in dednega dogovora ne more izpodbijati, saj gre za vloge, ki so vložene več kot šest let od dneva njune sklenitve. Triletni rok za izpodbijanje sodne poravnave in dednega dogovora iz leta 2006 iz 393. člena ZPP je torej potekel že leta 2009.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 16, 20.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - reklamni pano - kozolec
Tožnik ne izpodbija ugotovitev toženke, da gre za objekt približne dolžine 12,00 m in višine 5,00 m, oblike enojnega kozolca, ki je sestavljen iz štirih betonskih stebrov na razdaljah 4,00 m, ki so v ravni liniji zabetonirani v točkovne AB temelje, med katerimi so late. Ker predmetni objekt ni lesena konstrukcija, pač pa gre za betonsko konstrukcijo s točkovnimi betonskimi temelji, že zato ne gre za kozolec, ne glede na to, za kaj se bo uporabljal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - socialni spor
Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja, verjetni izgled za uspeh in jo je razumno začeti. Taka presoja pa ne sme preseči pravnega standarda očitno nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - prenos lastništva objekta
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bil objekt kupljen po tem, ko je bil že v celoti zgrajen, torej tožnik ne more biti investitor. V določbi 152. členu ZGO-1 res ni določeno, kdo je inšpekcijski zavezanec oziroma komu se izrečejo ukrepi v primeru nelegalne gradnje, je pa to mogoče ugotoviti s pomočjo razlage določbe prvega odstavka 157. člena ZGO-1, po kateri je zavezanec za plačilo investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je nedovoljena gradnja oziroma objekt. Prav tako je v zadevi potrebno upoštevati, da je inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta vezan na lastnost objekta (da za objekt ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje), torej ne more biti sporno dejstvo, kdo je zavezanec v primeru prenosa lastništva takega objekta.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Obravnavanega objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, ker gre za dvoetažen objekt, namenjen bivanju.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135.
informacija javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacije javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil. Za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi mu bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe, nedopustno poseženo. V primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prosilcu v nasprotju z njegovo jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino na podlagi načel pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala toženka z umikom zahtevka prizadete stranke ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede stroškovnega zahtevka je sodišče uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 in - ker iz sodbe izhaja, da bo morala toženka v ponovnem odločanju postopek ustaviti - odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z upravnim sporom.
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 22. ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8.
Dohodek, ki ga tožnik prejema iz Avstrije zaradi delovne nezmožnosti, se obdavči v državi rezidentstva prejemnika dohodka. Način obdavčitve pa določa ZDoh-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji prostorskega akta - osončenje
Osončenost zaradi nameravane rekonstrukcije objekta ne bo zmanjšana. Investitorka je namreč v zvezi s tem predložila strokovno mnenje o osončenju, iz katerega izhaja, da bosta objekta vzajemno in enakotrajno osončena vsaj 3 ure dnevno, kar je znotraj meja predvidenega osončenja, določenega v prostorskem aktu.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila
Inšpekcijski zavezanec in nedovoljena gradnja sta določena s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, katere pravilnosti v postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni več dopustno presojati.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/2. ZEKom-1 člen 126, 126/4, 126/5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - škodni test - konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem
Toženka je nepravilno interpretirala prvi odstavek 39. člena ZGD-1 v smislu, da mora biti tudi na samem dokumentu označeno, da gre za poslovno skrivnost, in da ni dovolj, če družba s posebnim aktom določi, da so določeni podatki poslovna skrivnost. Nato je zavzela še drugo pravno stališče, in sicer, da poslovna skrivnost ni podana tudi zato, ker se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne izvaja, če sploh ne gre za poslovno skrivnost. Toženka pa izmenično enkrat zagovarja rezultat škodnega testa, drugič navaja, da sploh ne gre za poslovno skrivnost, ti dve pravni argumentaciji pa se medsebojno izključujeta. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti.
Prav gotovo ne gre za poslovne skrivnosti v delu zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na javno službo in morajo biti javni že na podlagi zakona; kljub temu pa gre lahko za poslovne skrivnosti v tistem delu, kjer se podatki nanašajo na tržno dejavnost, in za ta del podatkov bo morala tožena stranka izvesti škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem bo lahko upoštevala pravilno stališče, da se zavezanec po ZDIJZ ne more izogniti dostopu do informacije javnega značaja s tem, da podatke o tržni dejavnosti in dejavnosti na podlagi javne službe ne evidentira ločeno. Pri izvedbi škodnega testa tudi ni brez vsakršnega pomena morebitno konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku - delni odvzem poslovne sposobnosti - soglasje skrbnika za posebni primer
Ker tožnik, ki mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, v skladu z drugim odstavkom 46. člena ZUP ne more samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, bi moral organ skrbnika za posebni primer pozvati, ali soglaša z zahtevkom, ki ga je postavil tožnik.
Tožnika nista dokazala, da bi za gradnjo hiše izdano gradbeno dovoljenje vključevalo tudi dovoljenje za gradnjo nadstrešnice, ki jo je zato treba šteti za nelegalno zgrajen objekt.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/2, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - vstop v državo brez uradnega dokumenta - begosumnost
To, da je prosilec za mednarodno zaščito brez dokumentov, samo po sebi še ni zadosten razlog za ukrep omejitve gibanja. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, ampak se je tožnik v drugih državah članicah EU, kjer je prav tako zaprosil za mednarodno zaščito, predstavljal z drugimi osebnimi imeni oziroma dal lažne osebne podatke. Že iz tega razloga je imela toženka tehtne razloge za dvom v njegovo istovetnost in je zato omejitev gibanja utemeljena na podlagi 1. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Sodišče se tudi ne more strinjati s tožnikom, da njegovo ilegalno prehajanje meja ne kaže na begosumnost, saj ni mogoče prezreti dejstva, da je tožnik ilegalno prehajal meje številnih držav članic EU, vse do prihoda v Slovenijo in ne le do prve varne države. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da ni podanih nobenih okoliščin, ki bi kazale na namen tožnika zapustiti ozemlje Slovenije pred zaključkom postopka.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku - procesna sposobnost - omejena procesna sposobnost - skrbnik za posebni primer
Toženka je odločitev oprla na nepravilno stališče, da tožnik ne more biti stranka v postopku. Prošnjo za BPP je namreč vložila oseba (tožnik), ki je omejeno procesno sposobna glede upravnih postopkov. Takšno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik. Glede na navedeno bi moral organ za brezplačno pravno pomoč skrbnika za posebni primer pozvati, ali soglaša z zahtevkom, ki ga je postavil tožnik.