Iz tretjega odstavka 23. člena ZSRT izhaja, da je zavezanec za plačilo turistične takse tudi tisti, ki je lastnik počitniške hiše oziroma počitniškega stanovanja, in to ne glede na to, ali to stanovanje uporablja oziroma ali je to stanovanje opremljeno za uporabo.
dostop do informacij javnega značaja - od drugega organa pridobljena informacija - zapis seje vlade - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - motnja pri delovanju organa - dokazno breme
Pri presoji, ali je podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba vsakič od primera do primera, glede na konkretne okoliščine, oceniti, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, kar pomeni, da je rezultat te ocene lahko različen s potekom časa.
Breme dokazovanja, da bi razkritje zahtevane informacije (konkretno je to zapis obravnave določene točke seje Vlade RS) s standardom onkraj dvoma je na strani tožnika – Vlade RS, saj ta najbolje pozna in zato lahko opiše in izkaže motnje pri delovanju organa.
Prvi odstavek 4. člena ZDIJZ med informacije javnega značaja uvršča informacije, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali jih je pridobil od drugih oseb. V ZDIJZ ni podlage za stališče, da bi organ v primeru, če informacijo dobi od drugega organa, moral slediti stališču tega drugega organa, o tem da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izjema iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in uporaba škodnega testa ali /in testa javnega interesa pride(ta) v poštev samo, če se pred tem ugotovi, da sta izpolnjena oba pogoja za izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - kazenski postopek - načelo pravičnosti
Določilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je treba razlagati v smislu, ali želi prosilec s pravnim sredstvom, za katerega prosi za BPP, doseči nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno. Prosilec, ki zaprosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno. Čeprav veljajo v kazenskem postopku načela iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti in podobno, to ne more vplivati na utemeljenost dodelitve BPP. Teža kaznivega dejanja po mnenju sodišča ni v nikakršni povezavi s pojmom pravičnosti iz 24. člena ZBPP, saj je treba ta pojem razumeti v smislu, ali prosilec zahteva nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno; pričakovanje, da bo oproščen, pa to po svoji naravi ne more biti.
Pogoji za pogojni odpust so določeni v 88. členu KZ-1 in se nanašajo na dolžino prestane kazni zapora ter prognozo, da obsojenec ne bo storil novega kaznivega dejanja. Višina izrečene kazni pa na odločitev o pogojnem odpustu nima vpliva, saj se višina kazni lahko izpodbija le z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločitev sodišča, s katero je bila kazen izrečena.
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - napotnica - odmera stroškov in nagrade odvetniku
Organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju o priznanju nagrade za nudenje brezplačne pravne pomoči ni vezan na odločitev o stroških v zadevi, za katero je bila odobrena brezplačna pravna pomoč.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135. URS člen 2, 15, 15/3, 15/5, 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacij javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek za dostop do informacij javnega značaja in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil; za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe nedopustno poseženo glede na to, da prosilec očitno ne potrebuje več zahtevanih podatkov in je od zahtevka odstopil. V primeru zavrženja in tudi zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prizadeti stranki v nasprotju z njeno jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino ter upoštevaje načelo pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 upravni akt odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem bo toženka z umikom zahtevka prizadete stranke morala ravnati ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bilo v skladu z načelom pravne države, ki lahko zajema tudi načelo pravičnosti, če bi morala toženka poravnati stroške postopka tožniku. Zato je sodišče glede stroškovnega zahtevka uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Zahtevi iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, da je treba ugotoviti spremembo v premoženjskem stanju prosilca, ni moč zadostiti zgolj z ugotovitvijo, da bi prosilec v presojanem enoletnem obdobju imel premoženjsko stanje, zaradi katerega ne bi bil upravičen do BPP, temveč z realno spremembo v prosilčevem premoženjskem stanju.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - čas pridobitve nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevantna vrednost kapitala, navedena v pogodbi, ne pa vrednost, navedena v aneksu k prodajni pogodbi.
Iz zapisnika o ustni obravnavi ni razvidno, da bi bila tožnica seznanjena z določbo 98. člena ZDoh-2, po kateri se v vrednost kapitala ob pridobitvi ob nabavni vrednosti kapitala vštevajo tudi stroški, določeni s tem členom. S tem pa se po presoji sodišča v danem primeru dejansko stanje, relevantno za določitev pravilne davčne osnove, ni ugotavljalo v celoti in v smislu 7. člena ZDavP-2.
Toženka je tožniku - prosilcu za mednarodno zaščito utemeljeno omejila gibanje na podlagi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ. Ugotovila je namreč, da so bili tožnikovi prstni odtisi v bazo EURODAC posredovani že dvakrat s strani Švedske. Poleg tega je tudi obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep. Ilegalen prehod meje sicer sam po sebi ne more pomeniti, da je tožnik izrazito begosumen, vendar pa ilegalno prehajanje meja vsekakor predstavlja okoliščino, ki lahko kaže na možnost begosumnosti in lahko vzbuja bojazen, da bi tožnik lahko onemogočil morebitno njegovo predajo drugi državi, če bi se to izkazalo za potrebno. Z navedbami napačnega imena oziroma spreminjanjem svojih izjav (tako glede osebnega imena kot glede ciljne države) pa tožnik tudi ni verodostojen. Glede na povedano bo (le) z izrečeno omejitvijo gibanja mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Slovenije v času ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, in da bo, če se ugotovi, da je za reševanje prošnje pristojna druga država, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 36.
obročno plačilo davčnega dolga - premoženje davčnega zavezanca - prispevki za socialno varnost
Ker so tožnikovi prejemki (skupaj s prejemki tožnikove žene in ob upoštevanju članov družine tožnika), v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge presegli dohodkovni kriterij iz 36. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila, tožnik pogoja za obročno plačilo nedvomno ni izpolnjeval, pri čemer je tudi pravilno, da prvostopenjski organ pri ugotavljanju dohodkov ni upošteval kreditov tožnika in njegove žene, saj tega ne predvidevata ne zakon in ne Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Stališče, da nasilje okupatorja nad tožnikom preneha z njegovim vstopom v vojaške formacije NOV, je zavzelo že Vrhovno sodišče v sodbi I Up 168/2002 z dne 29. 10 2004, v kateri je poleg tega poudarilo, da že pojmovno ni mogoče, da se nekdo z orožjem bori proti nasilju okupatorja in je istočasno žrtev takšnega nasilja. To pomeni, da vojno nasilje nad tožnikom ni trajalo zahtevano časovno obdobje treh mesecev, obenem pa, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Na odločitev, da pogoji za priznanje položaja begunca iz ZZVN niso izpolnjeni, tudi ne more vplivati sprememba tožnikovega položaja kot vojnega veterana (po ZUJF), oziroma ukinitev ene od pravic, ki mu je bila priznana po drugem zakonu.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - akontacija davka - prispevki za socialno varnost
Ker tožnik prosi za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje obveznosti iz naslova akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, ki predstavlja akontacijo davka, ter prispevkov za starševsko varstvo in prispevkov za zaposlovanje od zaposlenih, kar predstavlja davčni odtegljaj, tožnikovemu ni mogoče ugoditi. Ker je Ustavno sodišče z odločbo št. U-l-281/09 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se nanaša na zavarovance po 13. in 14. členu zakona, odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za te zavarovance ni (več) mogoč.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Iz zahteve za denacionalizacijo z dne 29. 6. 1962 je jasno razvidno, da je upravičenka zahtevala le vračilo z odločbo nacionalizirane ji stavbe, ne pa tudi vrta na parc. št. 70, sedaj 112 m2 dvorišča, vpisanega na parc. št. 756/1, zato je upravni organ tožnikovo zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe z dne 13. 8. 2008 utemeljeno zavrgel kot prepozno.
ZVIS člen 1, 1/1, 16, 32, 33, 37, 37/1, 40, 40/3, 40/5, 43, 47, 47/1. ZVRS člen 21. Uredba o objavljanju v uradnem listu RS člen 3, 3/1, 3/2, 21, 21/1, 21/2. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu člen 7, 7/2, 7/3. ZUS-1 člen 64, 64/4. URS člen 14.
visokošolski strokovni študij - javni razpis - koncesija - podelitev koncesije - razpisni pogoji - tekoči posli vlade
Vlada, ki ji je izglasovana nezaupnica, ne opravlja več vseh poslov, ampak le tekoče, torej tiste, ki so potrebni za kontinuirano delovanje sistema države. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 280/2009, navedlo, da je pojem tekoči posli nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času Vlada sprejme samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države in ga je treba razlagati odvisno od relevantnih okoliščin posameznega primera.
V zvezi s presojo nujnosti odločitve, da se kljub izglasovani nezaupnici marca 2013, razpiše koncesija z manj kot 7-dnevnim rokom za prijavo za izvajanje študija od oktobra 2014 naprej, je treba upoštevati tudi roke, ki zavezujejo visokošolski zavod pri razpisu študijskega programa. Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2. in njegova objava 1. 3. 2013, nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov, to je študentov, ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Ker odločitev o razpisu in njegova objava nista sodila v okvir opravljanja tekočih poslov, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 116. člena Ustave RS, je v nasprotju z omenjeno določbo tudi izpodbijana odločba.
Obravnavani razpis pri določitvi spornega kriterija za izbiro koncesionarja na področju 52 ni imel podlage v zakonu, pri čemer različno obravnavanje enakih položajev brez razumnega razloga pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Sporni razpis je neustaven in nezakonit, zaradi česar je nezakonita tudi izpodbijana odločba. Zadeve sodišče ni vrnilo v ponovni postopek, saj v obravnavanem primeru na podlagi nezakonitega razpisa ni mogoče izdati zakonite odločbe.
tujec - nezakonito prebivanje v RS - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Tožnik je v državo vstopil izven mejnega prehoda, zato je policija ob kontroli dne 5. 12. 2011 ugotovila, da je zaradi nezakonitega prebivanja storil prekršek po drugem odstavku 145. člena ZTuj-2, za kar mu je bil izdan plačilni nalog za globo v znesku 800 EUR. Navedena dejstva pa že predstavljajo dejansko podlago za izdajo odločbe o vrnitvi.
Ob ugotovitvi, da tožnik zavestno ne spoštuje pravnega reda RS in niti pravnega reda EU, ter ob dejstvu, da ni izkazal, da dejansko prispeva k preživljanju mladoletnih otrok ter tudi ne dejstev, ki bi kazala na vrsto in resnost težav, s katerimi bi se v primeru njegovega odhoda iz RS morala soočiti žena in mladoletni sin, sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru z izpodbijanim ukrepom ni bilo prekomerno poseženo v tožnikovo pravico do družinskega življenja.
Odločitev v zapuščinskem postopku po pok. denacionalizacijski upravičenki, v katerem se ugotavlja dediče denacionaliziranega premoženja, ni predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije, v katerem se odloča o vračilu denacionaliziranega premoženja. Za vložitev zahteve za denacionalizacijo namreč zadošča, da je pravno nasledstvo verjetno izkazano, kar pa je v obravnavanem primeru nedvomno bilo, ne glede na (sedaj) izdani akt Okrajnega sodišča v Radovljici. Tako lahko vložitev zahteve s strani (po mnenju tožnice) neupravičenega vlagatelja (torej vlagatelja, ki naj ne bi izkazoval aktivne legitimacije za vložitev zahteve po ZDen) le vprašanje morebitne napačne uporabe materialnega prava, kar pa bi lahko tožnica kot zavezana stranka v obravnavanem postopku uveljavljala z rednim pravnim sredstvom (pritožbo) pred upravnim organom in nato v nadaljevanju tudi v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem.