ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/2. ZEKom-1 člen 126, 126/4, 126/5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - škodni test - konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem
Toženka je nepravilno interpretirala prvi odstavek 39. člena ZGD-1 v smislu, da mora biti tudi na samem dokumentu označeno, da gre za poslovno skrivnost, in da ni dovolj, če družba s posebnim aktom določi, da so določeni podatki poslovna skrivnost. Nato je zavzela še drugo pravno stališče, in sicer, da poslovna skrivnost ni podana tudi zato, ker se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne izvaja, če sploh ne gre za poslovno skrivnost. Toženka pa izmenično enkrat zagovarja rezultat škodnega testa, drugič navaja, da sploh ne gre za poslovno skrivnost, ti dve pravni argumentaciji pa se medsebojno izključujeta. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti.
Prav gotovo ne gre za poslovne skrivnosti v delu zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na javno službo in morajo biti javni že na podlagi zakona; kljub temu pa gre lahko za poslovne skrivnosti v tistem delu, kjer se podatki nanašajo na tržno dejavnost, in za ta del podatkov bo morala tožena stranka izvesti škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem bo lahko upoštevala pravilno stališče, da se zavezanec po ZDIJZ ne more izogniti dostopu do informacije javnega značaja s tem, da podatke o tržni dejavnosti in dejavnosti na podlagi javne službe ne evidentira ločeno. Pri izvedbi škodnega testa tudi ni brez vsakršnega pomena morebitno konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem.
dostop do informacij javnega značaja - od drugega organa pridobljena informacija - zapis seje vlade - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - motnja pri delovanju organa - dokazno breme
Pri presoji, ali je podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba vsakič od primera do primera, glede na konkretne okoliščine, oceniti, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, kar pomeni, da je rezultat te ocene lahko različen s potekom časa.
Breme dokazovanja, da bi razkritje zahtevane informacije (konkretno je to zapis obravnave določene točke seje Vlade RS) s standardom onkraj dvoma je na strani tožnika – Vlade RS, saj ta najbolje pozna in zato lahko opiše in izkaže motnje pri delovanju organa.
Prvi odstavek 4. člena ZDIJZ med informacije javnega značaja uvršča informacije, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali jih je pridobil od drugih oseb. V ZDIJZ ni podlage za stališče, da bi organ v primeru, če informacijo dobi od drugega organa, moral slediti stališču tega drugega organa, o tem da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izjema iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in uporaba škodnega testa ali /in testa javnega interesa pride(ta) v poštev samo, če se pred tem ugotovi, da sta izpolnjena oba pogoja za izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 22. ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-8.
Dohodek, ki ga tožnik prejema iz Avstrije zaradi delovne nezmožnosti, se obdavči v državi rezidentstva prejemnika dohodka. Način obdavčitve pa določa ZDoh-2.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135.
informacija javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacije javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil. Za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi mu bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe, nedopustno poseženo. V primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prosilcu v nasprotju z njegovo jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino na podlagi načel pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala toženka z umikom zahtevka prizadete stranke ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede stroškovnega zahtevka je sodišče uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 in - ker iz sodbe izhaja, da bo morala toženka v ponovnem odločanju postopek ustaviti - odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z upravnim sporom.
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila
Inšpekcijski zavezanec in nedovoljena gradnja sta določena s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, katere pravilnosti v postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni več dopustno presojati.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - kazenski postopek - načelo pravičnosti
Določilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je treba razlagati v smislu, ali želi prosilec s pravnim sredstvom, za katerega prosi za BPP, doseči nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno. Prosilec, ki zaprosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno. Čeprav veljajo v kazenskem postopku načela iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti in podobno, to ne more vplivati na utemeljenost dodelitve BPP. Teža kaznivega dejanja po mnenju sodišča ni v nikakršni povezavi s pojmom pravičnosti iz 24. člena ZBPP, saj je treba ta pojem razumeti v smislu, ali prosilec zahteva nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno; pričakovanje, da bo oproščen, pa to po svoji naravi ne more biti.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob odsvojitvi - primerljiva tržna cena ob odsvojitvi
V danem primeru ni odločilna cena, ki je navedena v pogodbi, ne glede na to, ali je bila resnična pogodbena cena ali ne, pač pa taka, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-12, 74, 74/5. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5, 5/4. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 319, 319/1.
Na podlagi izpovedbe tožnika o tem, v kakšnih okoliščinah mu je omejeno gibanje, sodišče ugotavlja, da je glede na opisani režim v Centru za tujce Postojna ukrep toženke treba šteti za odvzem osebne svobode in da ne gre zgolj za omejitev gibanja. Ker ni podana nobena zakonska podlaga, na katero je toženka oprla izpodbijani akt, ga je sodišče odpravilo zaradi nepravilne uporabe določb ZMZ, odločilo pa je tudi, da mora toženka nemudoma prenehati izvajati ukrep odvzema osebne svobode tožniku.
Določba prvega odstavka 22. člena ZUS-1 prek „primerne uporabe" določb ZPP omogoča s pravom EU in MKVČP skladno razlago določbe petega odstavka 74. člena ZMZ. Določba prvega odstavka 319. člena ZPP se namreč zaradi njene neprimernosti ne more uporabiti, ko gre za odločitev Upravnega sodišča, da se izpodbijani upravni akt iz 51. člena ZMZ odpravi. Samo takšna razlaga je primerna, kajti brez nje ni mogoče zagotoviti, da bi sodišče v skladu s četrtim odstavkom 5. člena MKVČP in 6. členom Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi z 18(2) členom Procesne direktive "hitro odločilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, če je bil odvzem prostosti nezakonit." V konkretni zadevi je bistveno, da bi rok 15 dni za pritožbo in rok 15 dni za odločanje Vrhovnega sodišča izdajo učinkovite sodne odločbe podaljšal za najmanj 30 dni brez vštetja časa za vročanje in posredovanje sodnih odločb med Upravnim in Vrhovnim sodiščem ter rokom za odgovor na pritožbo, kar ne bi bilo v skladu z določilom četrtega odstavka 5. člena MKVČP in 6. členom Listine.
ZUS-1 člen 71, 71/2. OZ člen 718. ZDDPO-1 člen 11, 20. ZDDPO-2 člen 12, 29.
davek od dobička pravnih oseb - poslovanje med povezanimi osebami - licenčna pogodba - licenčnina - davčno priznani odhodki
Obstoj podlage za upoštevanje plačila tožnika za licenčnino kot davčno priznanega odhodka ni izkazan. Tožnik ni uspel dokazati, da so bile zaračunane sporne storitve potrebne in dejansko opravljene, kot tudi ne, da so bile opravljene za tožnika. Računi, ki jih je prvostopenjski organ organ vsebinsko ocenil kot neverodostojne knjigovodske listine, v dani obliki ne predstavljajo podlage za davčno priznanje izkazanih odhodkov v smislu 11. člena ZDDPO-1 oziroma 12. člena ZDDPO-2 ter 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člen ZDDPO-2.
Pravilna je odločitev, da odhodki, ki so nastali v zvezi s prodajo proizvodov A. s strani podjetja D. d.o.o. niso davčno priznani, saj ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti in niso skladni z običajno prakso v smislu 20. člena ZDDPO-1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Zahtevi iz prvega odstavka 49. člena ZBPP, da je treba ugotoviti spremembo v premoženjskem stanju prosilca, ni moč zadostiti zgolj z ugotovitvijo, da bi prosilec v presojanem enoletnem obdobju imel premoženjsko stanje, zaradi katerega ne bi bil upravičen do BPP, temveč z realno spremembo v prosilčevem premoženjskem stanju.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožnica, ki je opravljala dejavnost samostojne podjetnice, je imela na dan 15. 3. 2012 davčni dolg v višini 35.398,45 EUR in davčnemu organu skoraj tri leta ni oddajala obračunov za prispevke za socialno varnost za zasebnika in za zaposlene pri zasebniku, čeprav je bila k temu večkrat pozvana. Poleg tega pa je bila direktorica družbe, ki je imela na dan 4. 5. 2012 davčni dolg v višini 123.690,36 EUR. Tožena stranka je zato utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - akontacija davka - prispevki za socialno varnost
Ker tožnik prosi za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje obveznosti iz naslova akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, ki predstavlja akontacijo davka, ter prispevkov za starševsko varstvo in prispevkov za zaposlovanje od zaposlenih, kar predstavlja davčni odtegljaj, tožnikovemu ni mogoče ugoditi. Ker je Ustavno sodišče z odločbo št. U-l-281/09 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se nanaša na zavarovance po 13. in 14. členu zakona, odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za te zavarovance ni (več) mogoč.
ZVIS člen 1, 1/1, 16, 32, 33, 37, 37/1, 40, 40/3, 40/5, 43, 47, 47/1. ZVRS člen 21. Uredba o objavljanju v uradnem listu RS člen 3, 3/1, 3/2, 21, 21/1, 21/2. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu člen 7, 7/2, 7/3. ZUS-1 člen 64, 64/4. URS člen 14.
visokošolski strokovni študij - javni razpis - koncesija - podelitev koncesije - razpisni pogoji - tekoči posli vlade
Vlada, ki ji je izglasovana nezaupnica, ne opravlja več vseh poslov, ampak le tekoče, torej tiste, ki so potrebni za kontinuirano delovanje sistema države. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 280/2009, navedlo, da je pojem tekoči posli nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razumeti tako, da v tem času Vlada sprejme samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo, ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države in ga je treba razlagati odvisno od relevantnih okoliščin posameznega primera.
V zvezi s presojo nujnosti odločitve, da se kljub izglasovani nezaupnici marca 2013, razpiše koncesija z manj kot 7-dnevnim rokom za prijavo za izvajanje študija od oktobra 2014 naprej, je treba upoštevati tudi roke, ki zavezujejo visokošolski zavod pri razpisu študijskega programa. Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2. in njegova objava 1. 3. 2013, nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov, to je študentov, ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Ker odločitev o razpisu in njegova objava nista sodila v okvir opravljanja tekočih poslov, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 116. člena Ustave RS, je v nasprotju z omenjeno določbo tudi izpodbijana odločba.
Obravnavani razpis pri določitvi spornega kriterija za izbiro koncesionarja na področju 52 ni imel podlage v zakonu, pri čemer različno obravnavanje enakih položajev brez razumnega razloga pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Sporni razpis je neustaven in nezakonit, zaradi česar je nezakonita tudi izpodbijana odločba. Zadeve sodišče ni vrnilo v ponovni postopek, saj v obravnavanem primeru na podlagi nezakonitega razpisa ni mogoče izdati zakonite odločbe.
Odločitev v zapuščinskem postopku po pok. denacionalizacijski upravičenki, v katerem se ugotavlja dediče denacionaliziranega premoženja, ni predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije, v katerem se odloča o vračilu denacionaliziranega premoženja. Za vložitev zahteve za denacionalizacijo namreč zadošča, da je pravno nasledstvo verjetno izkazano, kar pa je v obravnavanem primeru nedvomno bilo, ne glede na (sedaj) izdani akt Okrajnega sodišča v Radovljici. Tako lahko vložitev zahteve s strani (po mnenju tožnice) neupravičenega vlagatelja (torej vlagatelja, ki naj ne bi izkazoval aktivne legitimacije za vložitev zahteve po ZDen) le vprašanje morebitne napačne uporabe materialnega prava, kar pa bi lahko tožnica kot zavezana stranka v obravnavanem postopku uveljavljala z rednim pravnim sredstvom (pritožbo) pred upravnim organom in nato v nadaljevanju tudi v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem.
Stališče, da nasilje okupatorja nad tožnikom preneha z njegovim vstopom v vojaške formacije NOV, je zavzelo že Vrhovno sodišče v sodbi I Up 168/2002 z dne 29. 10 2004, v kateri je poleg tega poudarilo, da že pojmovno ni mogoče, da se nekdo z orožjem bori proti nasilju okupatorja in je istočasno žrtev takšnega nasilja. To pomeni, da vojno nasilje nad tožnikom ni trajalo zahtevano časovno obdobje treh mesecev, obenem pa, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Na odločitev, da pogoji za priznanje položaja begunca iz ZZVN niso izpolnjeni, tudi ne more vplivati sprememba tožnikovega položaja kot vojnega veterana (po ZUJF), oziroma ukinitev ene od pravic, ki mu je bila priznana po drugem zakonu.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - aneks k prodajni pogodbi
Kot merodajna vrednost ob pridobitvi kapitala je odločilna zgolj pogodba, ne pa tudi aneks k prodajni pogodbi, ki nabavno vrednost nepremičnine naknadno dviguje do višine, do katere je v nadaljevanju tožnik sporno nepremičnino odsvojil novima kupcema.
dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - čas pridobitve nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi
Za odmero davka od dobička iz kapitala je relevantna vrednost kapitala, navedena v pogodbi, ne pa vrednost, navedena v aneksu k prodajni pogodbi.
Iz zapisnika o ustni obravnavi ni razvidno, da bi bila tožnica seznanjena z določbo 98. člena ZDoh-2, po kateri se v vrednost kapitala ob pridobitvi ob nabavni vrednosti kapitala vštevajo tudi stroški, določeni s tem členom. S tem pa se po presoji sodišča v danem primeru dejansko stanje, relevantno za določitev pravilne davčne osnove, ni ugotavljalo v celoti in v smislu 7. člena ZDavP-2.