ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12b, 12b/1. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - minimalen dohodek kot cenzus - premoženjsko stanje družine - dohodki - minimalni mesečni dohodek - dvakratnik minimalnega dohodka - nepriznani odhodki - invalidnina - invalidsko in pokojninsko zavarovanje - plačevanje preživnine - socialni prejemek - upoštevanje nepremičnega premoženja - obročno odplačevanje
Po ZUPJS se med dohodke upošteva tudi invalidnina.
Pri presoji materialnega položaja je treba upoštevati tudi tožničino premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Finančno stanje tožnice ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse, ampak njeno obročno odplačevanje.
začasen odvzem otroka - začasna določitev stikov - nadzorovani stiki - obseg stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načrt pomoči družini in otroku - ogroženost otroka
Klici matere na razne institucije, da naj ji pomagajo pri skrbi za punčki, ker ji partner ne pomaga, sama pa ne zmore in se tudi veliko prepirata brez dvoma pomenijo, da mati v določenem trenutku oceni oziroma ve, da za deklici ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Dejstvo, da sodelovanje z institucijami sicer zavrača, a jih v določenih situacijah kljub temu kliče za pomoč, pa kaže na to, da je situacija takrat verjetno res huda.
Priprava načrta pomoči ni smiselna, dokler s strani staršev ni pripravljenosti za sodelovanje.
Z zadostno stopnjo verjetnosti je bilo izkazano, da starša s svojim ravnanjem in vedenjem do te mere resno ogrožata koristi mladoletnih deklic, da je izrek začasnega odvzema deklic ter namestitev v varno okolje, utemeljen. Postavitev izvedenca ni bila potrebna. Za to, da se z gotovostjo ugotovi starševske kompetence dolžnikov, pa je treba brez dvoma pridobiti izvedensko mnenje. Ni dovolj, da sta starša ljubeča in se po svojih sposobnostih trudita skrbeti za otroka, starševske kompetence so še vse kaj več.
Otrokova korist je poglavitna skrb staršev, ravnanje staršev pa mora biti vselej tako, da kaže na njihovo nesebično prizadevanje za zagotavljanje otrokovih potreb in koristi.
Stike je sodišče določilo v obsegu, za katerega je ocenilo, da ga deklici še zmoreta, in ki hkrati zagotavlja, da do odtujitve deklic od staršev ne bo prišlo.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - znan obseg nepremoženjske škode - zaključek zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka od zaključka zdravljenja in stabiliziranja zdravstvenega stanja odškodovanca - bolečine po končanem zdravljenju - zdravstveni pregled - izboljšanje zdravstvenega stanja - kontinuirano zdravljenje
Obseg nepremoženjske škode je znan, ko je oškodovančevo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode. Zato ni pomembno, da morebitni posamezni medicinski postopki oziroma ukrepi, za katere ni ugotovljeno realno pričakovanje, da bodo imeli za posledico spremembo oškodovančevega stanja, še niso zaključeni. V nasprotnem primeru zdravljenje oškodovanca ne bi bilo nikoli končano oziroma njegova odškodninska terjatev ne bi nikoli zastarala.
Ugotovljeno je bilo, da so se tožnici po zaključku bolniškega staleža še vedno pojavljale težave in da je bila v zvezi s tem deležna tudi določenih specialističnih pregledov in preiskav (vsi opravljeni pregledi niti niso bili v vzročni zvezi z obravnavano poškodbo). Vendar pa to še ne pomeni, da tožnici obseg škode ni bil znan že 18. 10. 2016. Izvedenka B. B. je prepričljivo pojasnila, da kasnejših pregledov ni več mogoče šteti kot kontinuirano zdravljenje obravnavane poškodbe.
Ne glede na to, ali ima dolžnik na naslovu rubeža nabiralnik, je na njem znan in se ni odselil, to ne vpliva na pravilnost višine odmerjene nagrade. Dolžnik ne zatrjuje, da bi imel v teh prostorih oziroma na naslovu premičnine, ki bi jih izvršitelj lahko zarubil in da bi imel interes, da izvršitelj to stori, ker bi s prodajo premičnin poplačal upnika. Kot odločilno dolžnik v pritožbi priznava, da nima premičnin oziroma opreme, da jo je prodal pred leti v namen poplačila terjatev, da ne razpolaga s premičninami, ki bi bile kaj vredne, kar naj bi ugotovil izvršitelj za drugega upnika, da ni rubljivih premičnin. Če dolžnik nima rubljivih stvari, je po četrtem odstavku tar. št. 1 Pravilnika izvršitelj upravičen do iste nagrade v višini 25 % plačila po tej tarifni številki.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševne motnje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov
Podani so vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve.
ZDKG člen 6, 14, 14/2, 15, 15/1, 20, 20/1. ZD člen 2, 28, 28/3.
dedovanje zaščitene kmetije - izločitev iz zapuščine - prevzemnik zaščitene kmetije - plačilo dediču, ki ne deduje zaščitene kmetije - višina nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža - zmanjšanje nujnega deleža - obveznosti prevzemnika - vrednost zapuščine - pričakovani dobiček
Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki jih ima zapustnik v trenutku smrti, ne pa dohodki, ki lahko nastanejo po smrti zapustnika. Z vštevanjem povprečnega letnega dohodka zaščitene kmetije v njeno vrednost, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
Ker ZDKG nima določb o ugotovitvi vrednosti zapuščine, se tudi vrednost zaščitene kmetije ugotavlja po določilih 28. člena ZD, ki v tretjem odstavku določa, da se stroški ocenitve zapuščine in zapustnikovega pogreba odštejejo od vrednosti premoženja.
Poseben režim dedovanja zaščitenih kmetij je bil uzakonjen z namenom, da ne pride do delitve kmetij, ki oslabi gospodarsko moč kmetij. Cilj je torej ohraniti gospodarsko moč kmetij. Od prevzemnikov kmetij se pričakuje, da bodo s kmetijo skrbno in smotrno gospodarili, kar vključuje tudi prilagoditev kmetije razvoju.
Prevzemniku kmetije, na katerem je trditveno in dokazno breme, ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi izplačila nujnega deleža znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije, kar je predpostavka za odločitev sodišča o zmanjšanju nujnega deleža.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - izpovedba oškodovanca - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - ponovitvena nevarnost
Pri presoji morebitnega zmanjšanja kriminalne količine glede na izpovedbo mld. A. A. pri preiskovalnem sodniku in izkazanosti utemeljenega suma glede izvršitvenih ravnanj obdolženca v času do 2018 do 13. 6. 2023, ni mogoče izolirano upoštevati le izpovedbe mld. oškodovanca pri preiskovalnem sodniku, temveč tudi ostale dokaze.
ZKP člen 42, 42/4, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 251.
izločitev dokazov - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca - dovoljenost pritožbe - poseg v zasebnost - ogled kraja kaznivega dejanja
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo.
Zagovornik v predlogu za izločitev dokazov v zvezi z izvedeniškim mnenjem navaja razloge, s katerimi želi vzbuditi utemeljen dvom v pravilnost danega izvedeniškega mnenja in zatrjuje nasprotja in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi se dano mnenje izvedenca izločilo iz spisa.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri denarnega povračila neutemeljeno upoštevalo, da je tožena stranka tožnici plačala odpravnino, saj navedene okoliščine ZDR-1 v drugem odstavku 118. člena ne predvideva. Glede na ugotovljene okoliščine sodišča prve stopnje, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena nekaj več kot 7 let, da je dopolnila starost 58 let in je po poklicu ekonomski tehnik in tik pred upokojitvijo, ter je glede na to njena zaposlitvena prognoza slaba ter ji je bilo priznano nadomestilo plač za skupaj 15 mesecev, je sodišče prve stopnje tožnici odmerilo prenizko denarno povračilo v višini dveh plač. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo v višini štirih plač.
vračilo preveč izplačane plače - pogodbeno razmerje - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - preuranjena tožba - ugotovitvena tožba
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da bo celotna bilanca prejetih in na podlagi sodbe pripadajočih izplačil tožencu v zvezi z vzpostavitvijo delovnega razmerja v celoti jasna šele po tem, ko bo tožeča stranka obračunala in odvedla javnopravne dajatve od pripadajočih bruto plač (in regresov za letni dopust) in bo torej višino morebitnega preplačila mogoče ugotoviti šele po tem, ko bo znan neto znesek prejemkov iz delovnega razmerja.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži zaradi ugotovitve obstoja nekega pravnega razmerja ali pravice, ki obstaja, ne pa zaradi ugotovitve o tem, da je neka pravica ali pravno razmerje obstajalo v preteklosti oziroma prenehalo z določenim dnem v preteklosti, zlasti še, kadar tožeča stranka iz takega razmerja s tožbo že uveljavlja dajatveni zahtevek, kot v obravnavanem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069746
ZIZ člen 15, 53, 58, 239, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 48. DZ člen 4, 67, 303. ZZZDR člen 12, 12/1, 12/2, 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1, 60, 60/1, 60/2.
začasna odredba - zavarovalna začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - nedenarna terjatev - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - ločeno življenje - obstoj utemeljenega razloga - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg in deleži na skupnem premoženju - pridobivanje skupnega premoženja - ugotovitev skupnega premoženja - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - pravni standard
Sporno pravno razmerje med upnico in dolžnikom je nastalo že pred uveljavitvijo (15. 4. 2017) oziroma začetkom uporabe DZ (15. 4. 2019), zato se zanj uporabljajo še določbe prej veljavnega ZZZDR in ne DZ, na katerega se je v izpodbijanem sklepu oprlo sodišče prve stopnje.
Zunajzakonska skupnost je (tudi) glede premoženjskih pravnih posledic za zunajzakonska partnerja izenačena z zakonsko zvezo. Navedeno skladno z drugim odstavkom 51. člena ZZZDR pomeni, da je skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev tisto premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in sicer z delom. Zakonska pogoja za opredelitev določene stvari ali premoženjske pravice kot skupno premoženje sta torej dva: – da je bila stvar ali pravica pridobljena v času trajanja zunajzakonske skupnosti, in – da sta jo zunajzakonska partnerja pridobila z delom.
Pravni standard zunajzakonske skupnosti, ima več različnih opredelilnih elementov. Zelo pomemben oziroma načeloma celo njen nujni pogoj je skupno bivanje partnerjev. Vendar to ne velja absolutno, izjema so primeri, ko obstajajo opravičljivi, objektivni razlogi za ločeno življenje. Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je namreč treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali zaradi drugih razlogov partnerja ne živita skupaj, ima pa njuna skupnost druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, so pogoji za izenačenost takšne skupnosti z življenjem v zakonski zavezi (lahko) izpolnjeni. Za zunajzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata ter sta intimna. Obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomska skupnost in dejstvo, da v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (t. i. notornost skupnosti) so zunanji indikatorji, ki nakazujejo obstoj zunajzakonske skupnosti. Odločilna za zaključek o njenem obstoju pa je notranja komponenta, torej volja vsakega od partnerjev po vzpostavitvi skupnega življenja in ekonomske skupnosti.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 226. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - služnost - potek služnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - dokazovanje priznanih dejstev - pravočasno grajanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka na naroku - neizvedba predlaganih dokazov - dokazni predlog nasprotne stranke - nagrada za pregled listin - nagrada za pregled spisa - konferenca s stranko
Upnica ni uspela izkazati, da so sporni robniki postavljeni na služeči nepremičnini parc. št. 3, temveč je nasprotno iz dokazov in iz navedb strank zaključiti, da se nahajajo na s strani dolžnikov kasneje kupljeni nepremičnini parc. št. 4. Tudi če morda upničina pot do njene nepremičnine poteka po parceli parc. št. 4 in jo s strani dolžnikov postavljeni robniki pri uporabi te poti ovirajo, ni mogoče prezreti dejstva, da nepremičnina parc. št. 4 ni obremenjena s služnostjo in se nanjo zamudna sodba, na podlagi katere je upnica zahtevala predmetno izvršbo, ne nanaša. Ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete upnica glede nepremičnine parc. št. 4 nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko dosegla odstranitev spornih robnikov, medtem ko postavitve robnikov na nepremičnini parc. št. 3, za katero izvršilni naslov ima, upnica ni dokazala.
Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca geodetske stroke sta podala le dolžnika, upnica, ki takega dokaznega predloga ni podala, pa se na dokazne predloge nasprotne stranke ne more zanašati in posledično neizvedbe takega dokaza niti ne more uveljavljati v okviru zatrjevanih kršitev določb postopka. Upnica je namreč samostojna stranka postopka, ki samostojno nosi dokazno breme za svoje trditve in je torej v njeni dispoziciji, katere lastne dokaze bo v tem okviru predlagala.
Konferenca s stranko, pregled listin, študij zadeve in pregled spisa so opravila, ki so nujno in neločljivo povezana s sestavo ugovora oziroma pritožbe in zato tudi zajeta v nagradi za ta opravila in jih dolžnikoma glede na ustaljeno sodno prakso ni mogoče priznati ločeno.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
stečajni postopek - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka - zastopanje po odvetniku - predložitev pooblastila - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje - elektronsko vlaganje vlog pooblaščencev
V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. Ker je navedeno določbo potrebno razumeti na način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku, je neutemeljen pritožbeni očitek, da odvetnik A. A. ni predložil pooblastila za zastopanje dolžnika. Ker ZFPPIPP pri odvetnikih, kot osebah, ki se profesionalno ukvarjajo z zastopanjem strank v sodnih postopkih, izhaja iz domneve, da tako pooblastilo imajo, predlagatelj pa v pritožbi ne izpostavi nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, zaradi katere bi se moral sodišču prve stopnje poroditi upravičen dvom v obstoj pooblastilnega razmerja, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje na noben drug način ni prepričalo o upravičenosti odvetnika A. A. za zastopanje dolžnika.
ZFPPIPP člen 322, 322/1, 322/2. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4.
upravljanje stečajne mase - predlog stečajnega upravitelja - soglasje stečajnega sodišča - procesno dejanje - glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna poravnava - zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati
Predlog za izdajo soglasja sodišča je procesno dejanje v glavnem postopku zaradi insolventnosti, ki pa ga je upravičen sodišču podati (le) upravitelj stečajnega postopka in je potrebno le v okviru 322. člena ZFPPIPP. V obravnavanem primeru sklenjena sodna poravnava ne predstavlja posla upravljanja stečajne mase, zaradi tega tudi ni podlage za uporabo 322. člena ZFPPIPP in odločanje sodišča o soglasju k sodni poravnavi.
ZPP člen 13, 13/1. ZDSS-1 člen 21. ZPIZ-2 člen 201, 201a.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - poklicno zavarovanje - predhodno vprašanje - postopek v teku
Zapisnik inšpekcijskega postopka, na katerega opozarja pritožba, ne dokazuje, da bi bil postopek v zvezi s predhodnim vprašanjem pred pristojnim organom že v teku, saj se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vključitev posameznega generičnega delovnega mesta v poklicno zavarovanje (tudi če bi to bilo predhodno vprašanje v tem sporu) ne izvede pri Inšpektoratu RS za delo, pač pa pred pristojno komisijo.
sklep o pristopu - dovoljenost pritožbe - sklep procesnega vodstva - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - pravica do pritožbe
Na pravilnost sprejete odločitve ne vpliva pritožbeno sklicevanje dolžnika na 25. člen Ustave RS. Smisel te določbe je, da zagotavlja pravico do pravnega sredstva zoper odločbe, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika in da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravne koristi. Navedeni člen Ustave torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.1 S sklepom o pristopu predmetnega izvršilnega postopka, ki je v teku na nepremičnini dolžnika, k drugemu izvršilnemu postopku, ki je bil v teku na isti nepremičnini že pred tem (I 217/2016), ni bilo odločeno o dolžnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, ampak o procesnih vprašanjih v zvezi z vodenjem postopka izvršbe na nepremičnini. Gre za specifičen način združitve postopkov izvršbe, katerih predmet sta isti nepremičnini, ki jo utemeljujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka. Na ta način se namreč prepreči podvajanje izvršilnih dejanj kot so npr. cenitev in dražba nepremičnin (171. člen ZIZ). Takšna ureditev pa izhaja tudi iz izhodišča, da je ista nepremičnina v izvršilnem postopku lahko prodana le enkrat, zaradi česar je smiselno, da se po dovolitvi izvršbe na nepremičnino izvršilna dejanja, ki so namenjena prodaji nepremičnine, v vseh postopkih, v katerih je dovoljena izvršba na isto nepremičnino, opravijo le enkrat. Z odločitvijo sodišča prve stopnje o pristopu ni bilo v ničemer poseženo v dolžnikove ustavno varovane pravice, dolžnik pa bo imel v nadaljevanju postopka, ki se bo vodil v zvezi s prodajo njegovih nepremičnin, neodvisno od sprejete odločitve o pristopu možnost, da bo v skladu z določbami ZIZ z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča, s katerimi bo odločeno o njegovih pravicah ali dolžnostih, učinkovito branil in varoval svoje pravne interese.
Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je obdolženec državljan članice Evropske unije in v zvezi s tem pritožbeno sodišče dodaja, da državljanstvo članice EU ni okolišina, ki bi avtomatsko negirala obdolženčevo begosumnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Glede na izostanek zatrjevane izgube zaupanja, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ter upoštevaje, da v konkretnem primeru okoliščine kršitve (zgolj enkratno prepošiljanje službene e-pošte s službenimi podatki na zasebni e-naslov) niso utemeljevale izredne odpovedi, bi morala tožena stranka glede na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu uporabiti milejši ukrep, saj vsaka kršitev delovnih obveznosti ne utemeljuje izreka najstrožje delovnopravne sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo samo oziroma s pomočjo predlaganega izvedenca (medicine dela) ugotoviti, ali je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal posebna težka in zdravju škodljiva dela, ki utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje, ni pravilno. Zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje toženec ne more zaobiti na način, da bi se v tem sporu raziskovalo, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik tovornega vozila pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve glede na obstoječo zakonodajo. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje z odločitvijo v obravnavanem sporu počakati do odločitve v ustreznem postopku, ali tožnikovo delovno mesto še izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje, češ da gre za predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna rešitev v obravnavani zadevi (13. člen ZPP).
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14, 270/3, 292, 298, 298/4, 363, 363/3. ZFPPIPP člen 121.
procesni sklepi - sklep procesnega vodstva - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - plačilo predujma za izvedenca - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja. Če torej na podlagi zakona pritožba ni dovoljena ali ni dovoljena posebna pritožba, sodišče stranki take pravice ne more dati, saj ji z napačnim pravnim poukom ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.