ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po izreku sodbe
Zatrjevano dejstvo, da se v še odprtem kazenskem postopku obtoženec želi pogoditi z državnim tožilstvom in s tem kaže željo, da bi se odrekel kakršnimkoli kaznivim dejanjem, pa ob predhodno izpostavljeni in izraziti ponovitveni nevarnosti ne more imeti zadostne teže, da bi sodišče sledilo predlogu zagovornika, da bi se pripor odpravil in da bi do nastopa prestajanja zaporne kazni obtoženec bival na prostosti.
odškodninska odgovornost bank - odgovornost banke slovenije - podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - predhodno vprašanje - odločitev o reviziji - prekinitev postopka - neenotna sodna praksa - načelo pravne varnosti - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - protiustavnost zakonske določbe - nedovoljena sprememba tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - načelo ekonomičnosti postopka
Sodna praksa višjih sodišč ni enotna glede vprašanja, ali je vprašanje odgovornosti Banke Slovenije za izbris obveznic predhodno vprašanje za presojo odgovornosti poslovne banke ali ne. Kljub temu pa dopuščena revizija v podobni zadevi, kot je obravnavana, ni razlog za prekinitev postopka. Morebitni zastoj v postopku je namreč utemeljen zgolj do pravnomočne odločitve v drugem postopku. Drugačno (širšo) razlago uporabljene zakonske določbe o prekinitvi postopka bi lahko utemeljevale izjemne okoliščine, ki pa v obravnavani zadevi niso (več) podane.
res iudicata - zavrženje tožbe - dejstva - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da sodišče v prejšnji zadevi ni ugotavljalo dejstev, ki bi bila podlaga za materialnopravno presojo na podlagi neupravičene obogatitve, do tega se je opredelilo v enem stavku, zato ta sklop dejstev ni mogel postati pravnomočen.
Sodišči prve in druge stopnje v pravnomočno končanem postopku podali samo nezavezujoče mnenje o morebitnem novem tožbenem zahtevku, če bi ugotavljalo dejstva neopravičene obogatitve in o tem odločalo na podlagi OZ. Vendar konkretnih dejstev za to materialnopravno podlago nista ugotavljali in tožeča stranka utemeljeno navaja katera so ta dejstva. Prav ima, da gre v sedaj vloženi tožbi za drugačen dejanski temelj, da se pomembna dejstva za uporabo pravnih norm ne prekrivajo, da obstaja razlikovalni element, da gre za spremembo dejanske podlage tožbe. Zato ni podana procesna ovira res iudicata.
izvršba na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - odločanje v pravdnem postopku - pritožba dolžnika - neobrazložen ugovor
Glede na naravo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine upnik v obravnavani zadevi v predlogu za izvršbo ni navedel nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, kdaj je terjatev zapadla, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je zapadla 14. 10. 2022, kot je navedel v predlogu za izvršbo, in da je upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje. Prav tako v tej smeri ni predlagal nobenih dokazov. Ker trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nosi upnik, od dolžnika, ki v ugovoru goli trditvi, da je terjatev zapadla 14. 10. 2022, in na tej podlagi postavljenemu obrestnemu zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 15. 10. 2022 dalje določno nasprotuje, ni mogoče zahtevati, da za svoje navedbe v zvezi s tem predlaga tudi dokaze. S takšno zahtevo, bi bilo namreč na dolžnika neutemeljeno in preuranjeno prevaljeno dokazno breme, dolžnik pa bi bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z upnikom.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - privolitev tožene stranke - privolitev v umik tožbe - primarni zahtevek - podredni zahtevek - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - odločanje o podrednem tožbenem zahtevku
Tožeča stranka je tožbo umaknila v celoti, to je tako glede primarnega kot podrejenega tožbenega zahtevka. S primarnim zahtevkom je postavila dajatveni zahtevek in je od tožene stranke zahtevala plačilo. S podrednim ugotovitvenim tožbenim zahtevkom pa je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da obstoji denarna terjatev tožeče stranke do tožene stranke.
Bistveno za odločitev je, da gre za dva samostojna zahtevka, ki ju je tožeča stranka pred umikom tožbe uveljavljala z eno tožbo. Vsak od njiju ima svojo usodo. Tudi sodišče prve stopnje je zato, ker se je tožena stranka strinjala le z umikom primarnega zahtevka ustavilo postopek le glede tega zahtevka. O podrednem (oziroma sedaj še edinem) ugotovitvenem zahtevku bo sodišče prve stopnje odločalo v nadaljnem postopku. Zmotno pa je pritožbeno stališče, da je v izjavi tožene stranke v zvezi s soglasjem o umiku tožbe in posledično obeh zahtevkov, šlo za delno ali pogojno dano soglasje tožene stranke.
Glede na naravo obeh zahtevkov, kot je bilo pojasnjeno, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je ugotovilo umik tožbe samo za primarni tožbeni zahtevek in je v tem delu postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12b, 12b/1. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - minimalen dohodek kot cenzus - premoženjsko stanje družine - dohodki - minimalni mesečni dohodek - dvakratnik minimalnega dohodka - nepriznani odhodki - invalidnina - invalidsko in pokojninsko zavarovanje - plačevanje preživnine - socialni prejemek - upoštevanje nepremičnega premoženja - obročno odplačevanje
Po ZUPJS se med dohodke upošteva tudi invalidnina.
Pri presoji materialnega položaja je treba upoštevati tudi tožničino premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Finančno stanje tožnice ne utemeljuje oprostitve plačila sodne takse, ampak njeno obročno odplačevanje.
ZDSS-1 člen 75, 81. ZPIZ-2 člen 99, 403. ZPIZ-2J člen 1, 2, 3. ZPIZ-1 člen 101.
telesna okvara - invalidnina - dodatek za pomoč in postrežbo
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na ugotovitev višje telesne okvare in priznanje višje invalidnine na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno zavrnilo, tožbo glede zahtevanega dodatka za pomoč in postrežbo pa zaradi neobstoja procesne predpostavke za meritorno sojenje na podlagi 75. člena ZDSS‑1 zakonito zavrglo.
predlog za izločitev dokazov - objava video posnetka - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva
Rečeno drugače, fotografija storilca na posnetku je bila preveč slaba, da bi omogočala obtoženčevo identiteto, razen njegovi partnerici, ki ga je prepoznala predvsem po oblačilih. Zato v konkretnem primeru objava posnetka ni predstavljala obdelave zaupnih podatkov obtoženca in zato tudi ni prišlo do kršitve njegovih ustavnih pravic, še sploh, ker je zakonsko podlago za objavo fotografij imela policija. Obtoženčeve osebnostne pravice bi zato lahko bile še tembolj prizadete, kolikor bi fotografije objavila policija kot državni organ, za razliko od zasebnika.
ZDR-1 člen 6, 44, 126, 126/2, 137. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 76, 76/4. Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije (2013) člen 55, 55/4. Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije (2005) člen 50, 50/2. KPtoupd člen 76, 76/4. Kolektivna pogodba za lesarstvo (2017) člen 44, 44/5. ZUDDob člen 7. ZST-1 člen 3, 3/2.
plačilo za poslovno uspešnost - božičnica - diskriminacija - pravica do plačila - opravljanje dela - dvostranska pogodba - sprememba izpodbijane sodbe
Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Glede na izostanek zatrjevane izgube zaupanja, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ter upoštevaje, da v konkretnem primeru okoliščine kršitve (zgolj enkratno prepošiljanje službene e-pošte s službenimi podatki na zasebni e-naslov) niso utemeljevale izredne odpovedi, bi morala tožena stranka glede na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu uporabiti milejši ukrep, saj vsaka kršitev delovnih obveznosti ne utemeljuje izreka najstrožje delovnopravne sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi kršitve pogodbene obveznosti - adekvatna vzročnost - izgubljeni dobiček - zadostna trditvena podlaga
Za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode je pravno relevanten tisti vzrok, ki po rednem teku stvari pripelje do škodne posledice. V luči tako zastavljene adekvatnosti je v konkretnem primeru odločilna presoja sodišča prve stopnje, da so za sklenitev dogovora o delitvi dobav manjkali podatki, ki bi jih morala predložiti tožeča stranka. Za sklenitev dogovora o delitvi dobav res ni bilo potrebno, da se stranki hkrati dogovorita o predložitvi bančne garancije, plačilu pogodbene kazni in stroškov. Bilo pa je to potrebno za izpolnitev Pogodbe in takšna zahteva tožene stranke tudi ni bila v nasprotju z njeno vsebino, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Zato zahteva tožene stranke, da se s tožečo stranko dogovorita tudi o navedenih bremenih, ne more predstavljati nedopustnega ravnanja. Če se pogodbenici izrecno ne dogovorita drugače, je skladno z načelom enake vrednost dajatev in namenom ter bistvom vsake pogodbe o sodelovanju in skupnem nastopu pri projektu, da pogodbenice niso upravičene zgolj do koristi, ampak so dolžne nositi tudi bremena.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ni mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju, pri čemer mora tožeča stranka trditi in dokazati, kolikšni bi bili njeni hipotetični dohodki in izdatki brez škodnega ravnanja tožene stranke, in tudi kolikšni so bili njeni resnični dohodki in izdatki.
Kaznivo dejanje obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 stori kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično. Tisto, da storilec o nekom trdi ali raznaša, mora biti neresnično. Če neresničnost ni dokazana, storilec lahko odgovarja za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ali razžalitve.
ZKP člen 42, 42/4, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 251.
izločitev dokazov - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca - dovoljenost pritožbe - poseg v zasebnost - ogled kraja kaznivega dejanja
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo.
Zagovornik v predlogu za izločitev dokazov v zvezi z izvedeniškim mnenjem navaja razloge, s katerimi želi vzbuditi utemeljen dvom v pravilnost danega izvedeniškega mnenja in zatrjuje nasprotja in pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi se dano mnenje izvedenca izločilo iz spisa.
Pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče moralo samo oziroma s pomočjo predlaganega izvedenca (medicine dela) ugotoviti, ali je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal posebna težka in zdravju škodljiva dela, ki utemeljujejo vključitev v poklicno zavarovanje, ni pravilno. Zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje toženec ne more zaobiti na način, da bi se v tem sporu raziskovalo, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Celo če bi se ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik tovornega vozila pri toženki, to ne bi imelo vpliva na sprejem odločitve glede na obstoječo zakonodajo. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje z odločitvijo v obravnavanem sporu počakati do odločitve v ustreznem postopku, ali tožnikovo delovno mesto še izpolnjuje pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje, češ da gre za predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna rešitev v obravnavani zadevi (13. člen ZPP).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-8, 110/3. KZ-1 člen 122, 135, 191.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nasilje v družini - nespoštovanje navodil zdravnika - lahka telesna poškodba - grožnja - prepoved opravljanja dela
Za obstoj odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zadošča, da gre za kršitev pogodbene ali druge delovne obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, pri čemer sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, kot jo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi opredeli delodajalec, temveč zgolj na opis kršitve oziroma okoliščin, ki jo opredeljujejo.
ZDR-1 ne predpisuje, da mora delodajalec delavca, če izve za okoliščine, zaradi katerih delavcu ne gre več zaupati, takoj odstraniti z dela. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 daje možnost (in ne obveznost), da lahko šele ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (ne pa pred tem) prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. Zato dejstvo, da delodajalec tožnika ni odstranil z dela, ne dokazuje neutemeljenosti odpovedi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - navidezni odpovedni razlog
Glede na vsa dejstva in okoliščine skupaj (predvsem glede na slab medsebojni odnos med tožnikom in direktorico toženke, že podano in preklicano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, polno zaposlenost tožnika pred odpovedjo, nedokazanost s strani toženke zatrjevane prerazporeditve nalog na druga delovna mesta), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bilo prenehanje potrebe po tožnikovem delu, pač pa njegova izključitev iz drugih (subjektivnih) razlogov. Poslovni (organizacijski) razlog je tako le navidezen in predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
SPZ člen 43, 43/2.. ZPP člen 337.. ZTLR člen 28, 72, 72/1, 72/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - zakonita in dobroverna posest - dobra vera posestnika - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - opravičljiva zmota glede obstoja pogojev za priposestvovanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da posestnik ni v dobri veri, če ve ali mora glede na okoliščine primera domnevati, da ni lastnik, v svoji zmoti pa ne sme opustiti običajne skrbnosti oziroma raziskovalne dolžnosti, kdo je lastnik nepremičnine.
OZ člen 3, 5, 5/1, 11, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1.
povezanost trditev in dokazov - neupravičena obogatitev - uporabnina - nerazdeljena solastnina - uporaba solastne stvari - dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - zahteva za dopustitev souporabe nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - prosto urejanje obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - načelo izravnalne pravičnosti
Med dvema skrajnima položajema, in sicer tem, da solastnik prostovoljno ne uporablja svojega solastniškega deleža, ter tem, da ga je drugi solastnik samovoljno izključil iz uporabe, obstaja kopica vmesnih (tudi mejnih) položajev, v katerih bo odločitev o neupravičenem prikrajšanju oziroma obogatitvi odvisna od okoliščin konkretne zadeve. Položaj in ravnanja obeh strank je treba presojati v luči temeljnih načel, ki pomagajo vsebinsko napolnjevati pravno vrednotno vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo. Upravičenost zahtevka za plačilo uporabnine je torej treba presojati tako, da vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolnimo s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih ovrednotimo v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava, tj. prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ), načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), mirnega reševanja sporov (11. člen OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
paranoidna shizofrenija - duševna motnja - nadzorovana obravnava - sprejem osebe na zdravljenje - rok šest mesecev
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotni udeleženki, v skladu z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr, saj gre pri nasprotni udeleženki za hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, paranoidno shizofrenijo.
ZPP člen 13, 13/1. ZDSS-1 člen 21. ZPIZ-2 člen 201, 201a.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - poklicno zavarovanje - predhodno vprašanje - postopek v teku
Zapisnik inšpekcijskega postopka, na katerega opozarja pritožba, ne dokazuje, da bi bil postopek v zvezi s predhodnim vprašanjem pred pristojnim organom že v teku, saj se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vključitev posameznega generičnega delovnega mesta v poklicno zavarovanje (tudi če bi to bilo predhodno vprašanje v tem sporu) ne izvede pri Inšpektoratu RS za delo, pač pa pred pristojno komisijo.