OZ člen 520, 522. ZIZ člen 32. ZPotK-2 člen 29, 29/7. ZVPot člen 49. ZMV-1 člen 28, 28/2, 32, 32/5.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pogodba o finančnem leasingu - splošni pogoji pogodbe - izvršba na predmetu leasinga - dolg leasingojemalca - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - leasingojemalec - uporabnik vozila - pravna narava pogodbe - prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - obveznost odkupa - pravica, ki preprečuje izvršbo - sodba presenečenja
Tudi za predmetno zadevo velja, da ima leasing pogodba močne elemente prodajne pogodbe, saj navedena pogodbena določila predpostavljajo prenos lastninske pravice na predmetu leasinga po plačilu zadnjega obroka leasinga. Posledično je sodišče prve stopnje kot materialnopravno podlago pravilno uporabilo pravila o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice, določena v 520. do 526. členu OZ. Pritožbene navedbe glede tega, da naj bi bilo lastništvo vozila med strankama nesporno (kar sicer ne drži), vpisa lastništva v prometno dovoljenje in register motornih vozil, kot tudi glede (ne)izdaje potrdila o poplačilu leasinga, ki naj bi izkazovale lastništvo tožeče stranke, se tako izkažejo za neutemeljene. Višje sodišče v zvezi s tem opozarja še na določilo sedmega odstavka 29. člena Zakona o potrošniških kreditih, ki določa, da, kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno, iz česar je, argumentum a contrario, moč sklepati o dopustnosti izvršbe zoper potrošnika (leasingojemalca).
ZPP člen 206, 206/2, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - zagotovitev pravne varnosti - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - neenotnost sodne prakse - razlog smotrnosti - zožujoča razlaga - pravica do sojenja v razumnem roku - odločba o izrednih ukrepih - pojasnilna dolžnost banke
Pritrditi je treba stališču tožene stranke, da se določb ZPP, ki so jasne, ne more iz razlogov smotrnosti, s sklicevanjem na pravno varnost, v posameznem primeru interpretirati poljubno. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP, z uporabo analogije, v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev razlogov za prekinitev prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva).
Pritožba utemeljeno opozarja tudi na pravico do sojenja v razumnem roku. Odločanje VSRS v zadevi II Ips 41/2022 je časovno odmaknjeno, prav tako pa je negotovo, ali bo odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih. Če bo presodilo, da glede na ugotovljena dejstva banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, bo potreba po odgovoru na prvo revizijsko vprašanje odpadla. Tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja le očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge, s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane očitke. Med drugim zatrjuje, da je potrdilo o vpisu obveznic zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti nično. Zato tožena stranka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru nadaljnje prekinitve postopka (še bolj) oteženo dokazovanje dejstev, povezanih z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi, odločati samo, in ga v primeru pozitivnega odgovora tudi razrešiti.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 71.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poseg v ustavne pravice posameznika - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in brez potrebnih zdravil še naprej hudo ogrožala svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje drugih. Milejše oblike zdravljenja zaradi nekritičnosti osebe do potrebe po jemanju zdravil in ambulantnih pregledih v tem trenutku niso možne.
V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani pogoji za zadržanje, se lahko osebo v skladu z določbo 71. člena ZDZdr še pred potekom roka iz sklepa o zadržanju na zdravljenju odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070180
ZPP člen 199, 199/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 174, 174/2. OZ člen 180, 180/4, 255, 255/1, 256, 256/2. DZ člen 4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje prodajne pogodbe - prikrajšanje upnika - poplačilo upnika v izvršbi - vrednost nepremičnin - trditveno in dokazno breme - nedovoljena pritožbena novota - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj dolga - intervencija - zavrnitev intervencije - pravni interes - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj
Upnik je razbremenjen zahtevnega bremena dokaza, da je dolžnikov zunajzakonski partner vedel ali bi moral vedeti za možnost njegovega oškodovanja.
Ni odločilno, ali je bilo izpodbijano pravno dejanje dolžnika storjeno pred zapadlostjo terjatve ali po njej.
Pravno odločilna je denarna razlika med dejansko vrednostjo nepremičnine, ki jo je kot edino premoženje odtujil dolžnik, in prejeto kupnino zanjo, kar je tožnici preprečilo možnost poplačila ali vsaj delnega poplačila terjatve.
Za pravni interes ne zadostuje zgolj materialnopravno razmerje, temveč mora sodba, ki bi bila izdana v konkretni zadevi, vplivati tudi na pravni položaj intervenienta.
ZSICT člen 45, 45/2, 45/4.. ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 47a.
Izvedenec za deficitarno področje - povečanje nagrade - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje plačila
Nima prav pritožba, da izvedenka ni upravičena do dodatka iz 47.a člena Pravilnika, ki določa, da se izvedencem, ki se jih imenuje za deficitarno področje, njihova nagrada lahko poveča za 50 %.
V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZSICT se sodnemu izvedencu, ki mnenja ne izdela v roku, ki mu ga je določilo sodišče, znesek plačila zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %.
Goli zapis o plačilu tretjega (četudi zapis družbe, pri kateri se je toženec istočasno zaposlil) še ne vzpostavlja mandatnega razmerja med tožnico in tretjim ter ne vodi v sklep, da se je toženčev delodajalec v razmerju do tožnice (izvajalke izobraževanja) zavezal kot naročnik in s tem plačnik. Prav tako ta zapis v luči tretjega odstavka 70. člena OZ, ki govori o učinkih zastopanja, ne more biti dovolj za zaključek, da je tožnica lahko vedela, da je dejanski naročnik nekdo tretji (torej delodajalec toženca). Stranki mora biti jasno, s kom sklepa pogodbo.
Morebiten dogovor toženca z delodajalcem, da bo slednji plačal usposabljanje, je stvar njunega notranjega razmerja, ki ne more imeti učinkov na nastalo pogodbeno razmerje med pravdnima strankama. Določba 170. člena ZDR-1 bo lahko pomembna le v morebitnem regresnem razmerju med delavcem in delodajalcem.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - odločba o izrednih ukrepih - dopuščena revizija - neenotna sodna praksa - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo hitrosti in ekonomičnosti - načelo pravne varnosti - oteženo dokazovanje - predhodno vprašanje
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih. Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069467
KZ-1 člen 48, 72, 324, 324/1, 324/1-1, 324/3. ZKP člen 137, 137/1.
nevarna vožnja v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - alkohol - prometna nesreča - lahka telesna poškodba - nevaren voznik - kaznovanost za prekršek - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev ugovora
Obdolženec je vozil vozilo po mestnem središču, povzročil prometno nesrečo in lahko telesno poškodbo policista ter imel še dve uri po dogodku 1,77 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa 3,05 g/kg alkohola, torej je bil že v eliminacijski fazi.
Glede na okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, predhodno obravnavanost za prekrške, tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi česar mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk in izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je obdolženca šteti za nevarnega voznika, ki ga je potrebno za določen čas, dokler teče kazenski postopek, izločiti iz prometa.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo nepravilno v delu, ko je glede zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice odločilo, da tečejo od 1. 10. 2020 dalje do plačila.
Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 11, 11/1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2021) člen 11, 11/1. ZJU člen 94, 94/1. ZDR-1 člen 34, 34/1, 35, 35/1, 45, 85, 85/1, 85/2. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. ZNB člen 4, 4/1, 31, 31/1, 32, 32/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - zaščitna maska - testiranje zaposlenih - ustavna presoja
Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti varno opravljanje dela (45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), delavec pa mora pri delu po določbi 12. člena ZVZD-1 spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Torej so obveznosti obojestranske. Toženka s sprejetimi ukrepi v internih aktih tožniku ni posegala v pravice iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prav tako mu ni nalagala dodatnih obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je upoštevala le predpise, ki zasledujejo javni interes in vplivajo tudi na delovna razmerja. S tem pa se niso spremenili pogoji, ki bi zahtevali spremembo obstoječe ali pa celo sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se zahteva od pravne osebe, je dolžniku narekovala, da si v primeru bolezni zakonitega zastopnika, ki je tudi edini zaposleni v podjetju, zagotovi zastopanje v tem postopku po pooblaščencu. Ker dolžnik tega ni storil, mora nositi posledice opustitve ravnanj, ki so se od njega zahtevala.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070310
ZObr člen 2, 97e. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. Poslovnik Sodišča Evropske unije (2012) člen 36, 37, 37-3, 41. ZSSloV člen 20, 20/1.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - usposabljanje vojakov - višina plačila - delna sprememba izpodbijane sodbe
Merila, s katerimi je Sodišče EU v sodbi C-742/19 utemeljilo izključitev vojaške dejavnosti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, je treba upoštevati pri presoji vseh dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila pripadnikom Slovenske vojske odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju (in torej ne le tedaj, ko je bila pripravljenost odrejena v zvezi z dejavnostjo straže kot je bilo to v zadevi VIII Ips 196/2018).
Izvedba terenskih usposabljanj je bila soodvisna oziroma neločljivo povezana z zagotovitvijo logistične podpore, za katero je bil zadolžen tožnik, ki je tudi sam zatrdil, da je bilo njegovo delo nujno za izvedbo terenskega usposabljanja. V takšnih okoliščinah je materialnopravno pravilen zaključek ta, da je bilo delo tožnika, v zvezi s katerim mu je bila odrejena stalna pripravljenost, izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES, saj je kot nujni sestavni del operativnega urjenja (terenskega usposabljanja) spadalo v okvir izjeme iz 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19.
prenehanje družbe z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije - zavodi
ZZ v prvem odstavku 54. člena določa, da zavod lahko preneha, če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen (tretja alineja prvega odstavka 54. člena ZZ). V takšnem primeru se v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena ZZ opravi postopek likvidacije zavoda v skladu z zakonom. Zakon o zavodih v takšnem primeru torej ne predvideva prenehanja zavoda po skrajšanem postopku brez likvidacije. Ta zakon namreč kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
materialno pobotanje - procesno pobotanje - gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Likvidnost je res eden od splošnih pogojev za pobotanje, vendar le, če je nelikvidnost terjatve očitna. Zgolj nasprotovanje terjatvi (z zavrnitvijo računa in z vložitvijo zahtevka iz naslova nasprotne terjatve, pri čemer pobota ni upoštevala) ne pomeni očitne nelikvidnosti terjatve.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožnica ponavlja navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje, ki se nanašajo na dejansko stanje. S takšnimi navedbami, do katerih se je sodišče prve stopnje opredelilo, kot tudi z v pritožbi širjenimi navedbami o pozivih tožeči stranki za izjasnitev glede morebitnega obstoječega dolga, po vsebini uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v konkretnem sporu ni dopusten pritožbeni razlog.
pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe - nepopolna pritožba - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - zadostno število izvodov - pravni pouk
Pritožba tožnika ni nepopolna, saj obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava, le vložena je bila v premalo izvodih. Če vloga ni vložena v zadostnem številu izvodov, se ne vrača v dopolnitev ali popravo, temveč je treba vložnika pozvati, naj v določenem roku sodišču predloži zadostno število izvodov (šesti odstavek 108. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070318
ZObr člen 2, 37a, 97e, 97e/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. ZNDM-2 člen 4. ZSSloV člen 20, 20/1. KPJS člen 46. ZSPJS člen 32.
stalna pripravljenost - vojaška oseba - uporaba direktive - delovni čas - državna meja - postavitev izvedenca - višina plačila - usposabljanje vojakov - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Opravljanje nalog SV (in s tem tudi tožnika) na meji v ugotovljenih pogojih nima takšne posebne narave, da bi bilo v smislu sodbe C-742/19 absolutno nujno za zagotavljanje učinkovitega varovanja skupnosti, ali da bi vključevalo vojaško posredovanje oboroženih sil, ali da bi spoštovanje zahtev Direktive 2003/88/ES med opravljanjem dela na meji pomenilo tveganje za uspeh in s tem za dobro izpolnjevanje temeljnih funkcij varovanja nacionalne varnosti in ohranjanja ozemeljske celovitosti. Okoliščine, ki so jih izpostavile priče, niti ne utemeljujejo zaključka, da je bilo varovanje državne meje tako posebna dejavnost, da zanjo sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev navedene direktive, ni bil primeren.
Zahteva po operativni učinkovitosti oboroženih sil zahteva soočenje s položaji, ki omogočajo najbolj natančno posnemanje pogojev, vključno z ekstremnimi, v katerih dejansko potekajo bojne vojaške operacije. Tega legitimnega cilja, kateremu je bilo podvrženo tudi delo tožnika, ne bi bilo mogoče doseči, če bi bilo treba med operativnim urjenjem spoštovati pravila Direktive 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa.Delo tožnika v zvezi z usposabljanji in preverjanji pripravljenosti, glede katerega mu je bila odrejena stalna pripravljenost, je bilo tako izključeno s področja uporabe Direktive 2003/88/ES.
Glede preverjanja usposobljenosti je podana tudi izjema iz 2. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19, tj. da gre za tako posebno dejavnost, za katero sistem rotacije zaposlenih, ki bi omogočal zagotoviti spoštovanje zahtev direktive, ni primeren. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da bi bilo tudi v primeru, če bi bil za potrebe preverjanja usposabljanja zagotovljen tolikšen kader, da bi bilo delo mogoče opraviti z rotacijo, to izvedeno na škodo kvalitete.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00070075
ZPP člen 8, 216, 216/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. OZ člen 6, 147, 147/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - otrok kot oškodovanec - ravnanje lege artis - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - nepravilno zdravljenje - opustitev ravnanja - verjetnost zapleta - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odločanje po prostem preudarku - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca medicinske stroke - izvedena priča - zavrnitev izvedbe dokaza - pravilna dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati vzročne zveze med zatrjevanim nepravilnim ravnanjem tožene stranke in tožnikovo škodo s potrebno (več kot 50 %) verjetnostjo. Glede na skladni izvedeniški mnenji je bolj verjetno, da bi tožnik (21-mesečni otrok) enako škodo utrpel tudi ob bolj optimalnem naročanju ponovnih preiskav in ob hitrejšem prihodu transportne ekipe, saj prihaja do enakih oziroma hujših zapletov (smrt) tudi ob zgodnjem in ustreznem zdravljenju z antibiotikom.
Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Kljub morebitnemu strokovnemu znanju izvedene priče ne smejo prevzeti vloge izvedenca.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070302
OZ člen 179. ZPP člen 254, 254/2, 254/3. ZBPP člen 46, 46/3.
škodni dogodek - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - sporna višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - namen pravične odškodnine - glavobol - skaženost - predhodne poškodbe - objektivna merila - dokaz s sodnim izvedencem - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - preizkus po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov pravdnega postopka
Sodišče je po pridobitvi pisnih izvedenskih mnenj izvedenca pozvalo najprej k pisni, nato pa še ustni dopolnitvi mnenja ter tako poskrbelo za razjasnitev vseh v pritožničinih pripombah problematiziranih vprašanj, ki so se nanašala na vprašanje obsega škode. Predlog za postavitev novega izvedenca ni bil utemeljen.
Pri migrenskih glavobolih, ki so pri tožnici sicer potrjeni, ne gre za poškodbene glavobole. Kot je pojasnil izvedenec nevrolog, tožnica poškodb glave ni imela, niti ni bila nezavestna. Poleg tega je bil prvi migrenski glavobol dokumentiran že v času pred nezgodo.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 302. ZDR-1 člen 34, 37, 85, 85/1, 85/2, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prodajalec - pristranskost sodnika - možnost obravnavanja pred sodiščem - utemeljenost pisnega opozorila - utemeljenost odpovednega razloga - zavrženje kazenske ovadbe - diskriminacija
Tožnica je v trenutku, ko je odnesla viski iz trgovine, ravnala v nasprotju z navodili, saj zanj ni imela računa. Tožnici ni očitana tatvina, kot zmotno navaja pritožba, temveč da je poskušala odnesti viski brez plačila in da ga je nato odnesla brez računa, kar vse je bilo v postopku tudi dokazano. Njeno ravnanje je sodišče pravilno opredelilo kot kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
V zvezi z ravnanjem, zaradi katerega je bila tožnici podana odpoved iz krivdnega razloga, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je 6. 11. 2021 pri nakupih dveh kupcev uporabila C. kartico, ki jo je nek tretji kupec pozabil v trgovini; s tem je kupcema pridobila protipravno premoženjsko korist v vrednosti popustov na nakupa, toženki pa je lažno prikazala, da sta kupca predložila svoji C. kartici, in ji povzročila škodo v višini danih popustov. Zaključilo je, da je s tem storila hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki je imela tudi znake kaznivega dejanja goljufije. Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica ni storila kršitve, ker je upoštevala stalno delovno prakso toženke. Takšna praksa v postopku ni bila dokazana.