ZSPJS člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2-9, 12, 12/1, 12/2, 13, 13/4. ZPP člen 2, 2/1.
kolektivni delovni spor - vrednotenje delovnih mest - kršitev načela dispozitivnosti - delna sprememba izpodbijane sodbe
Zmotno je stališče predlagatelja, da sta Aneksa 2 in 4 ter na njima osnovana Akta delodajalca neskladna z zakonom zgolj zato, ker dve delovni mesti nista enako ovrednoteni, pa bi po stališču predlagatelja kljub drugačnemu opisu nalog delovnega mesta morala biti. Ti dve delovni mesti namreč nista primerljivi v smislu načela iz drugega odstavka 1. člena ZSPJS, saj se tam zapisana primerljivost delovnih mest primarno nanaša na orientacijska delovna mesta, ki omogočajo primerjavo znotraj plačnih skupin in predvsem med različnimi plačnimi skupinami.
Ugotavljanje (ne)ustreznosti vrednotenja konkretnih delovnih mest, kar v tem sporu, ne glede na predlog, dejansko poskuša doseči predlagatelj, presega okvirje kolektivnega delovnega spora. Vrednotenje delovnih mest je namreč v pristojnosti delodajalca, in je lahko predmet kolektivnih pogajanj (kot v konkretnem primeru), vsekakor pa je pri tem treba upoštevati kriterije, začrtane z določbami ZSPJS, KPSM, KPDU, Uredbo, itd.. Sodišče tako lahko presoja le zakonitost postopka vrednotenja, torej, ali so bili tekom tega upoštevani kriteriji, kot izhajajo iz predpisov (ZSPJS, kolektivnih pogodb, itd.).
ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 43, 43/2, 43/3, 45, 45/1, 48, 48/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZNB člen 3, 3/1, 4, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 47. ZVZD-1 člen 4, 5, 12, 19. Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji (2020) člen 5, 7. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZPP člen 321.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neizvedba predlaganih dokazov - pogoj PCT - zaščitna maska - poseg v ustavne pravice posameznika
Toženka je tožniku utemeljeno podala pisno opozorilo in odpoved iz krivdnega razloga, saj je bila tožnikova odklonitev upoštevanja toženkinega navodila o izpolnjevanju pogoja PCT ter nošenju mask neupravičena in je predstavljala kršitev 33., 34. in 35. člena ZDR-1 ter 12. člena ZVZD-1. Navodila toženke o izkazovanju pogoja PCT in nošenju mask niso bila protipravna, zato jih je tožnik moral spoštovati in jih ni smel zavrniti. Tožnik je kršitve ponavljal in zavestno ni upošteval navodil toženke, kljub temu, da mu je najprej izrekla ustna opozorila, nato še pisno opozorilo. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana odpoved nesorazmeren ukrep, ker sedaj ni več zahteve po izpolnjevanju pogoja PCT in nošenju mask oziroma so bili ti ukrepi odpravljeni. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi so pravno pomembne okoliščine, znane v času podaje odpovedi. V času podaje odpovedi so bili ukrepi obvezni, toženka jih je morala spoštovati ter zagotoviti njihovo izvajanje in varen potek delovnega procesa, pri čemer je spoštovanje teh ukrepov upravičeno pričakovala tudi od svojih zaposlenih. Toženka tudi ni mogla vedeti, do kdaj oziroma koliko časa bodo ti ukrepi veljali, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka za odpoved imela utemeljen razlog, ki je preprečeval nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 1, 17, 17/2, 288, 288/1. ZKUASP člen 13, 13/2, 13/2-12. ZZ člen 29, 29/2, 30.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - ugovor sodne pristojnosti - kompetenčno dejansko stanje - spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij - zavod - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - ustanovitelj zavoda
Samo po sebi ni odločilno tožnikovo pravno stališče, da gre v njegovem primeru za spor v civilnopravnem razmerju pravdnih strank, temveč so odločilne dejanske okoliščine spora, ki jih je zatrjeval v tožbi, in tožbeni zahtevki, ki jih je v njej postavil, ter ali se v tem dvojem kaže civilnopravna narava spora.
ZIZ člen 212. ZPP člen 5, 243, 244, 252, 339, 339/2, 339/2-8.
naložitev sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka postopka - trditvena podlaga - kontradiktornost postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po naročilu ene stranke pridobljeno strokovno mnenje ima tudi v izvršilnem postopku le pravno naravo trditvene podlage. Po ZPP se kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi. Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem. Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Upnici glede na tako naravo s strani dolžnika predloženih strokovnih poročil ni mogoče očitati, da se na poziv za sodelovanje pri pripravi poročil ni odzvala, zaradi česar naj bi se dokazno breme prevalilo nanjo, zadostovala pa naj bi tudi kar oprava meritev na podpornem zidu pod upničino hišo, čeprav je predmet dolžnikove obveznosti ustrezna osvetljenost na upničinih oknih.
Polovična globa se je lahko plačala tudi po pravnomočnosti plačilnega naloga, zato ni bilo nobenega razloga, da je tožnica plačala polovico globe, preden je postal plačilni nalog pravnomočen in preden je nastala obveznost toženca, da plača izrečeno globo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnica ne more terjati plačane globe na podlagi 197. člena OZ, saj ob plačilu tožnice še ni obstajala zakonska obveznost toženca. Poleg tega je tožnica vedoma plačala tuj dolg, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da si ob plačilu ni pridržala pravice terjati tega plačila nazaj, saj dogovor o tem ni bil sklenjen, prav tako pa ni bilo zatrjevano, da je plačala tuj dolg, da bi se izognila sili.
ZIL-1 člen 47, 47/2, 123, 123/1, 123/2, 124, 124/1.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - prepoved kršenja in bodoče kršitve - kršitev pravic iz znamke - težko nadomestljiva škoda - zavarovanje dokazov
Začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva. Namen postopka zavarovanja dokazov je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja. Institut začasne odredbe pa ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, ampak zavarovanju terjatve.
Glede na navedeno, torej da mora pri objektivni odgovornosti povečana nevarnost izhajati iz narave same (nevarne) stvari, če pa določena stvar postane nevarna zaradi nedopustnega ravnanja oziroma opustitve njenega imetnika, kot je to v obravnavani zadevi, pa je treba uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti, so pritožbene navedbe, da so bile stopnice, ki so bile zaradi opustitve zavarovanca toženke mokre in spolzke, nevarna stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsa in padcev, neutemeljene.
Pomanjkanje zadostne skrbnosti in previdnosti pri hoji, torej da tožnica ni gledala kako in kam stopiti, po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje soodgovornost tožnice v smislu 171. člena OZ.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 40/2, 40/2-1.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - pripombe strank na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Pritožbene navedbe o tem, da izvedenec ni odgovoril na pripombe stranke, so tako pavšalne, da jim višje sodišče ne more slediti, saj so ostale povsem nekonkretizirane in pritožba ne navaja, na katera vprašanja ni bilo odgovorjeno. Zato pritožba tudi ne omaja zaključka izpodbijanega sklepa, da gre za odgovore na dodatna vprašanja, ki jih sodišče do zdaj še ni terjalo.
Višje sodišče se s pritožbo strinja le v tem, da obravnavana dopolnitev izvedenskega mnenja ne predstavlja izjemno zahtevne dopolnitve v smislu 4. točke drugega odstavka 40. člena Pravilnika, ampak gre glede na obseg dopolnitve in vsebino za manj zahtevno dopolnitev (1. točka iste določbe). Pritožnica tudi nima prav, da izvedencu ne pripada nagrada za ponovni študij spisa, saj je tudi po presoji višjega sodišča glede na pretek časa med izdelavo izvirnega mnenja in dopolnitve ta postavka upravičena.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00071788
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - narava dela
Opazovanje in nadzor mejnega prehoda oziroma spremljanje okolice za primer, če bi prišlo do nepredvidljive situacije, kot tudi izvajanje splošnih nalog po ZNPPol in ZNDM v okoliščinah konkretnega primera ne pomenijo, da tožnik ni imel možnosti izrabe odmora med delovnim časom.
URS člen 57, 57/3. DZ člen 183, 183/3, 189. ZŠtip-1 člen 15. ZSDP-1 člen 63, 63/1.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroka - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine za otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - namen preživnine - prejemki upravičenca - državna štipendija - otrokovo delo prek študentskega servisa - dohodki od dela polnoletnega otroka - ukinitev preživnine polnoletnemu otroku, ki se ne šola - redno šolanje kot pravni standard - starševski dodatek - preživninska zmožnost staršev - preživljanje zakonca
Pritožbeno sodišče je seznanjeno z ustaljenim stališčem sodne prakse, da je namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola v tem, da se mu omogoči šolanje, torej, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča in da bi v primeru, če bi od njega zahtevali, da ob rednem šolanju še dela in se s tem (vsaj delno) sam preživlja (zato, da bi se zmanjšala preživninska obveznost staršev), to izničilo namen preživnine. Navedeno abstraktno stališče je bilo v nadaljnji sodni praksi večkrat relativizirano na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki dopuščajo vsaj delno upoštevanje tudi študentskega oziroma dijaškega dela. Nedvomno je šibko materialno stanje oziroma nizka zmožnost za preživljanje preživninskih zavezancev okoliščina, ki dopušča tudi upoštevanje študentskega dela, torej ne z namenom razbremenitve preživninske obveznosti, ampak zato ker teh stroškov v celoti sami ne zmorejo in bi bilo ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihovih družinskih članov, ob dodatni okoliščini, kot je v obravnavanem primeru, ko so prejemki preživninskega upravičenca iz študentskega dela, ki ga zmore, ne da bi zato trpele študijske obveznosti, tako visoki, da skupaj z ostalimi prejemki presegajo znesek ugotovljenih potreb. Sodišče prve stopnje je zato v obravnavani zadevi pravilno upoštevalo tudi študentsko delo prve nasprotne udeleženke.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - zamuda pritožbenega roka - navadna poštna pošiljka - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - dan prejema vloge pri sodišču - dokazovanje pravočasnosti pritožbe - izguba poštne pošiljke
Ker pritožnik ni predložil dokazila, da je pritožbo vložil v tridesetdnevnem pritožbenem roku, je stališče sodišča, da je pritožba, predložena v decembru 2022, prepozna.
začetek stečajnega postopka - pravni interes za vložitev predloga - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ponoven predlog - pravni interes
Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
sodna taksa za umik tožbe - domneva umika tožbe - vezanost na pravnomočni sklep - odmera sodne takse
Pritožbeno sodišče ni zaznalo različnega položaja v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno po domnevi, ker taksa zanjo ni bila plačana, in če tožeča stranka sama zavestno umakne vlogo. Končni rezultat umika je namreč povsem identičen, ne glede na to, ali se umik tožbe zaradi neplačila sodne takse domneva ali pa se tožeča stranka odloči tožbo sama umakniti. Postopek se ustavi, ker ni več procesne aktivnosti stranke, ki bi zasledovala uresničitev zatrjevane pravice.
ZIZ člen 17. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 5, 5-1, 20, 20/1, 20/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi evropskega plačilnega naloga - ponovna preučitev v izrednih primerih - izvorna država - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku
Dolžnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati ponovne proučitve evropskega plačilnega naloga v izrednih primerih niti se na ta institut sklicevati, dokler z njim ne uspe v izvornem postopku.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo četrti odstavek 206. člena ZPP, po katerem lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja.
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6 prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja.
načelo ekonomičnosti postopka - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku - pogodbena obveznost - kršitev pogodbene obveznosti - pravnomočna vmesna sodba - delna vmesna sodba - dokazi in izvajanje dokazov - pisno materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pogodbena odškodninska odgovornost - plačilo odškodnine - upravljanje z gozdovi - višina premoženjske škode - sodni izvedenec - izvedenec gozdarske stroke - izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - pripombe - prekluzija - pravnomočnost - strokovni pomočnik - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - preložitev naroka
Res je, da (v redkih primerih) izdani vmesni sodbi v istem postopku lahko sledi zavrnilna. Slednje je posledica primerov, ko je ugotavljanje škode povezano z ugotavljanjem kompleksnega sklopa dejstev, ki predhodno niso bila predmet obravnave. V konkretni zadevi ne gre za tak primer, saj končna odločba (glede višine škode) v pretežnem delu pravzaprav temelji na dejstvih, ki so bila ugotovljena že z izdano vmesno sodbo, v nadaljevanju postopka pa so se le še utrdila. Do vseh teh dejstev se je imela prva toženka torej že možnost izjaviti. Če je to storila prepozno (kar se nanaša predvsem na zaključke, ki izhajajo iz mnenja izvedenca B. B.), je odgovornost na njeni strani. Zgolj dejstvo, da je bil v postopku kasneje imenovan še izvedenec C. C., ki je imel nalogo ugotavljanja, ali je B. B. v mnenju storil kakšno strokovno napako, ki bi bistveno vplivala na oceno škode, s poudarkom na pravilni uporabi tarif in sortimentnih tablic, ne pomeni ponovne obravnave več let prej izdelanega B. B. mnenja.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno izvajanje, da pripombe na izvedensko mnenje niso zajete s prekluzijo. Od klasičnega odziva, pripomb stranke na podano izvedensko mnenje, česar prekluzija res ne zajema, gre razločevati situacijo, ko sodišče izvede t.i. pisno materialno procesno vodstvo in strankama naloži, naj se o čem izjavita, določi rok in ju opozori na posledico (286.a člen ZPP), za kar je šlo tudi v konkretni zadevi. Sankcija neaktivnosti (oz. nepravočasne aktivnosti, brez utemeljenega razloga za zamudo) je prekluzija. Tudi iz izpodbijane odločbe izhaja, zakaj so bile pripombe, ki jih je prvotožena podala na izvedenski mnenji B. B. in C. C., prepozne. K temu gre kratko dodati še, da je glavnino teh prvostopenjsko sodišče kljub temu blagohotno upoštevalo in se do njih tudi opredelilo. Neutemeljen je očitek, da ni jasno, obravnavo katerih navedb je sodišče dopustilo, saj slednje izhaja neposredno iz izpodbijane odločbe.
Materialna resnica v pravdnem postopku deluje kot nekakšen „lepotni ideal“. Doseganje slednjega pa je zaradi nadrejenih načel dispozitivnosti in razpravnosti (7. in 212. člen ZPP) odvisno predvsem od strank samih – tudi in zlasti od njihove (pravočasne) procesne aktivnosti, ki je kasnejše (preobširne) pritožbe ne morejo nadomestiti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - postopek za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - ustavne pravice
Ustavnoskladna razlaga 36. člen ZIZ mora biti ekstenzivna in jo je treba tolmačiti na način, da je plačilo sodne takse nujni sestavni del ugovornega oziroma pritožbenega postopka. Posledično pa je vrnitev v prejšnje stanje v primeru celotnega postopka o sodnih taksah za ugovor ali pritožbo dopustna na njeni podlagi.
Toženec ni uspel dokazati, da podpis na aneksu ni njegov. Glede pristnosti podpisa je bil neprepričljiv že v svojih trditvah, prav tako pri svojem zaslišanju, najbolj objektiven dokaz za izkaz verodostojnosti podpisa, torej dokaz z izvedencem grafološke stroke, pa je toženec predlagal šele potem, ko je bil za predlaganje tega dokaza že prekludiran.
Ker toženec ni uspel izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje glede veljavnosti pogodbenega dogovora o ovrednotenju izvršenih tožnikovih vlaganj in njihovi povrnitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti dogovorjeno obveznost.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - tožba proti poslovnim bankam - imetnik podrejenih obveznic - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - odškodninska odgovornost bank - opustitev vložitve pravnega sredstva - presoja zakonitosti odločbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - dopuščena revizija - odločitev o reviziji
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bil niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.