CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076255
OZ člen 82, 82/2, 132, 168, 299, 378. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 163, 163/4, 286.
pogodba o ustanovitvi služnosti - prenehanje služnostne pravice - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča - poslovna odškodninska odgovornost - navadna škoda in izgubljeni dobiček - iztek veljavnosti pogodbe - nadomestilo za uporabo - skupen namen pogodbenikov - odpoved zahtevkom - sanacijski ukrepi - poplave - višina odškodnine - popolna odškodnina - več izvedenskih mnenj - prekluzija navajanja novih dejstev - zamudne obresti - stranski intervenient - stroški stranskega intervenienta - odmera sodne takse - taksna obveznost
S služnostnimi pogodbami je bila dogovorjena denarna odmena za toženkino uporabo obravnavanih zemljišč v času trajanja služnostnih pogodb. V obravnavni zadevi pa se ugotavlja izpad dohodka po prenehanju služnostnih pogodb - škoda, ki je nastala zaradi toženkine neizpolnitve obveznosti vzpostavitve prejšnjega stanja po prenehanju pogodb. Gre za dve različni stvari.
Intervenient ni zavezanec za plačilo stroškov tožeče stranke, ker je le pomočnik tožene stranke, ki se ji je pridružil. Tožena stranka bi jih lahko preprečila; ker jih ni, je zanje odgovorna in nosi tudi stroške, ki so jih nasprotniku povzročila intervenientova dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069267
ZKP člen 129.a/1, 359, 359/3, 371, 371/1, 371/1-11.
alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor
Vse navedeno zagovornik ponavlja tudi v pritožbi, ob tem pa prezre, da na naroku za izrek kazenske sankcije svojega predloga za izvršitev zaporne kazni na alternativni način ni ustrezno konkretiziral. Ob takšnem splošnem predlogu se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe tudi ni bilo dolžno konkretneje opredeljevati do zagovornikovega predloga, zato zadoščajo razlogi, ki jih je navedlo v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe. Obrazložilo je namreč, da je poleg obdolženčevega priznanja krivde, kar je štelo kot olajševalno okoliščino, upoštevalo tudi obdolženčevo predkaznovanost, tudi za kazniva dejanja z elementi nasilja, nato pa sklenilo, da je predlagana kazen s strani tožilstva za izrek zaporne kazni tako po višini kot načinu izvršitve primerna. Sodišče prve stopnje je tako kazensko sankcijo sprejemljivo utemeljilo, pri čemer v skladu s tretjim odstavkom 359. člena ZKP sodišče o načinu izvršitve kazni lahko odloči v sodbi, ni pa to obligatorno. Pritožbeno zatrjevana procesna kršitev tako ni podana.
poškodba na delu - gradbišče - zagotavljanje varstva pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - varna sredstva za delo - odgovornost delodajalca
Vsakdo je v prvi vrsti sam odgovoren za svojo varnost, kar velja tudi za delavce pri delu na gradbišču (12. člen ZVZD-1). Po navedenem zakonskem določilu mora delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje, med drugim pa mora tudi skrbeti, da so njegova sredstva za delo v brezhibnem stanju. Zgrešena je torej pritožbena teza, da bi tožnikov delodajalec moral zagotoviti dovolj široko in nepoledenelo pot. Kot že navedeno, je tožniku spodrsnilo na paleti, zato ni pomembno, ali so bila tla poledenela. Poleg tega ni naloga delodajalca, da neprestano nadzoruje, kje in kako delavci puščajo delovne pripomočke na delovišču. Še manj je dolžan te pripomočke čistiti namesto samih delavcev, zato je pretirana tožnikova zahteva, da bi moral v njegovem primeru delodajalec poskrbeti tudi za suho oziroma nepoledenelo paleto, na katero je tožnik stopil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072207
KZ-1 člen 49, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odločba o kazenski sankciji zahteva za varstvo zakonitosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v Kopru je ob ponovnem odločanju o kazenskih sankcijah, izrečenih obtoženemu A. A. mnenja, da je potrebno obe pritožbi kot neutemeljeni zavrniti. Strinjati se je sicer z okrožno državno tožilko, da so bile razmere in pogoji, v katerih se je vršil prevoz 25 prebežnikov taki, da bi terjali višjo zaporno kazen, kakor pa jo je izreklo sodišče prve stopnje, Vrhovno sodišče pa prav tako v svoji zgoraj navedeni odločbi opozarja, da ni moč mimo dejstva, ki ga je obtoženec sicer prvič omenil šele v odgovoru na pritožbo višje državne tožilke in sicer, da sta v času trajanja obravnavanega kazenskega postopka obtožencu v prometni nesreči umrli žena in hči. Ob tehtanju vseh okoliščin, tako tistih, ki jih v pritožbi omenja višja državna tožilka in tistih, na katere v svoji razveljavitveni sodbi opozarja vrhovno sodišče, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ob vseh ostalih okoliščinah, ki jih je pravilno ugotovilo in ocenilo sodišče prve stopnje, triletna zaporna kazen primerna teži in načinu storitve obravnavanega kaznivega dejanja ter obtoženčevi osebnosti.
ZNP-1 člen 30/2, 42. ZNP-1 člen 210, 210/2, 210/3.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - razveza zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju postopka pravilno oprlo na določbi drugega in tretjega odstavka 210. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ju je uporabilo na podlagi 42. člena ZNP-1, saj ZNP-1 pogojev za nadaljevanje postopka v primeru mirovanja postopka posebej ne ureja.
OZ člen 10, 131, 135, 171, 185, 964, 965. SPZ člen 118. SZ-1 člen 25, 51. ZPP člen 8.
nepremoženjska škoda - opustitev - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe
Sklicujoč se (tudi) na sodno prakso, je s pravilno zapolnitvijo pravnega standarda rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti, kamor sodi namestitev protizdrsne preproge, pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer je pravilno štelo, da bi potrebo po namestitvi slednje ob rednih pregledih upravnik lahko zaznal.
Gre za zakonsko dolžnost upravnika, za katero ta po členu 51/2 SZ-1 ne potrebuje predhodnega sklepa etažnih lastnikov, kot je to izpostavilo že prvostopno sodišče ki je utemeljeno zavrnilo predlog prvotoženke za pridobitev zapisnikov zborov lastnikov.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - zmotna uporaba materialnega prava - druga pravna podlaga - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je štelo, da je trpinčenje na delovnem mestu podano pri podajanju opozoril in kritik, saj so bile te podane na povsem neprimernen način. Takšna ugotovitev („povsem neprimeren način“), ne da bi bilo konkretizirano, kakšne besede so bile uporabljene oziroma zakaj bi šlo za neprimeren način (kričanje, posmehovanje), ob odsotnosti kakršnih koli navedb s tem v zvezi, na kar je bila tožnica opozorjena s strani toženke, ne morejo privesti do presoje, da je podano trpinčenje oziroma je ta materialnopravno zmotna.
Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni uveljavljala odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice. Odškodnino zaradi zatrjevanih ravnanj trpinčenja je uveljavljala v okviru odškodnine za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine; sodišče prve stopnje jo je prisodilo kot enotno odškodnino, pri čemer je zmotno štelo slabe spomine kot pravno priznano škodo.
odškodninski spor - podrejene obveznice - pogoji za prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlaga pravne norme - odločitev o reviziji - uporaba materialnega prava - pravna varnost - vezanost sodnika na ustavo in zakon - pravica do sodnega varstva
Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču sploh ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato niti ni potrebno presojati, ali so izpolnjene druge zahteve za prekinitev postopka iz četrega odstavka 206. člena ZPP.
Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pa pomeni uporabo materialnega prava.
Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji.
Prekinitev postopka do odločitve senata Vrhovnega sodišča iz razloga, da se bo na njeni podlagi v predmetni zadevi sprejela odločitev o potrebnosti presojanja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije, že iz načelnih razlogov ni dopustna, saj v svojem bistvu posega v sodniško neodvisnost in kot taka tudi v pravno varnost.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz poslovnega registra - vročanje sodnih pisanj - podjetnik posameznik - nepravilno vročanje - vročanje fizični osebi
Iz izpiska Poslovnega registra Slovenije na dan 20. 5. 2020 izhaja, da je bila tožena stranka bar B., A. A. s. p. izbrisana iz poslovnega registra 16. 9. 2022. Na dan 20. 9. 2022, ko je tožba prispela na Okrožno sodišče v Ljubljani, A. A. ni imel več registrirane dejavnosti bar B., A. A. s. p. Navedeno je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je izdalo popravni sklep. Glede na zgoraj navedeno vročanje tožbe toženi stranki, označeni kot bar B., A. A. s. p. po pravilih, ki veljajo za vročanje sodnih pisanj podjetnikom posameznikom po 133. členu ZPP, ni bilo pravilno. Sodišče prve stopnje bi namreč tožbo moralo vročati toženi stranki po pravilih, ki veljajo za vročanje fizičnim osebam po 142. členu ZPP.
predhodna odredba - kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presojalo upničine nove navedbe, podane v odgovoru na dolžničin ugovor, in nanje tudi oprlo svojo odločitev, čeprav ga pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo dolžnici. S tem je dolžnici odvzelo možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih (kršitev pravice do izjave) in je tako podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ.
Prekinitve postopka ne more utemeljevati niti pravica do sodnega varstva. Po tej mora stranka imeti možnosti, da spor predloži sodišču in da sodišče o tem sporu meritorno odloči z zavezujočo odločitvijo. V kolikor se tekom posameznega postopka pojavijo okoliščine, ki bi to pravico lahko ogrozile, pravo ponuja vrsto rešitev kot so npr. materialno procesno vodstvo, prilagoditev strogosti trditvenega in dokaznega bremena, zapolnjevanje pravne praznine itd. Ker je uporaba teh instrumentov pogojena s pravili, za uporabo katerih je v vsaki posamezni zadevi potrebno ugotoviti konkretna relevantna dejstva, zgolj pavšalno in hipotetično sklicevanje na kompleksnost in zapletenost vprašanj v zadevah v zvezi s podrejenimi obveznicami ne more imeti za posledico prekinitve postopka, saj je ne glede na to, kako kompleksna in zapletena so ta vprašanja, o njih potrebno odločiti. Kakršnokoli neupravičeno odlašanje z odločitvijo namreč prav tako pomeni poseg v pravico do poštenega sojenja.
poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - vsebina kreditne pogodbe - tržna vrednost - trditveno in dokazno breme
Pojem tržne vrednosti je treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, ki prima facie vplivajo (ali bi lahko vplivale) na njen položaj na trgu. Obstajati mora vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo.
Trditveno in dokazno breme o tem, v čem je konkretna tržna vrednost vsebine kreditne pogodbe, ki naj bi predstavljala poslovno skrivnost, je na toženi stranki, ki pa ga ni zmogla.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne nepristojnosti - zavrženje ugovora krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti
Tožena stranka mora ugovor o pristojnosti podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen izjemoma, če (zaradi specifike podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine) ni bila dovolj zgodaj seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
ZJU člen 24. ZDR-1 člen 130. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 10.
stroški prevoza - čista denarna terjatev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni imel druge možnosti in je psa moral pripeljati na delovno mesto s svojim avtomobilom, da je lahko opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi.
DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00069643
SPZ člen 59, 59/1. ZZZDR člen 59. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno premoženje bivših zakoncev - posebno premoženje zakonca - oznaka stranke - oznaka tožene stranke - samostojni podjetnik - fizična oseba - subjektiviteta podjetnika kot fizične osebe - označba tožene stranke v tožbi s s.p. - podjetniško premoženje - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - oddajanje nepremičnine v najem - solastnina na nepremičnini - dejanska etažna lastnina - predmet lastninske pravice - lastninska pravica na plodovih - najemnina - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Pravno organizacijska oblika s. p. nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca dejavnosti. Kot je obrazloženo v izpodbijani sodbi, ZGD-1 v šestem odstavku 3. člena določa, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik ni pravna oseba, prav tako ni pravna oseba njegovo podjetje. V pravnem prometu nastopa kot fizična oseba. Zakon tudi ne loči osebnega in podjetniškega premoženja (7. člen ZGD-1).
Ne glede na to, da ločitev osebnega in podjetniškega premoženja v določenih primerih vzpostavlja davčna zakonodaja ter predpisi, ki urejajo poslovanje podjetnika, na kar se smiselno sklicuje pritožnica, to ne pomeni, da gre za dve različni osebi. Oznaka s. p. je v pravdi koristna le zato, da je na ta način takoj razvidno, da spor izvira iz dejavnosti samostojnega podjetnika, kar je lahko pomembno npr. pri opredelitvi ali gre za gospodarski spor. Vendar tudi označba takšnega subjekta zgolj z imenom in priimkom ne pomeni, da gre za drugo stranko. Zato je napačno, če uporabimo oba načina hkrati, to je, da isto osebo navedemo dvakrat, kot da bi šlo za dva različna subjekta.
Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni storjena, če sodba nima razlogov o dejstvih, ki so odločilna samo z vidika (pravne) presoje, ki jo ponuja pritožnik, ne pa tudi z vidika (pravne) presoje, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. V takem primeru gre kvečjemu za zmotno uporabo materialnega prava, posledica česar je lahko tudi nepopolna ugotovitev dejanskega stanja.
Stvarnopravna razmerja etažne lastnine, ki ni nastala na način kot to določajo današnja sistemska pravila in tudi ni bila ustrezno evidentirana (in za katero se je v sodni praksi uveljavil izraz dejanska etažna lastnina), so zunajknjižno lahko nastala le do 1. 1. 2003. Do tedaj veljavni predpisi vpisa etažne lastnine (prostorskih delov stavbe) v zemljiško knjigo namreč niso določali kot predpostavke za njen nastanek (vpis ni imel oblikovalnih učinkov). Po uveljavitvi SPZ pa temelj nastanka etažne lastnine vključuje tudi vpis v zemljiško knjigo, zato prostorski del nepremičnine po 1. januarju 2003 zunajknjižno (to je le s sklenitvijo pogodbe) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice. Povedano drugače: tudi če bi pravdni stranki sklenili za nastanek etažne lastnine vsebinsko in oblikovno pravilen pravni posel, ta ne bi imel za posledico nastanka etažne lastnine, saj ni sporno, da sta bili (in sta še vedno) v zemljiški knjigi vpisani kot solastnici sporne nepremičnine.
Glede vlaganj, ki jih je izvedla toženka s sredstvi svojega s. p., je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da pri teh sredstvih ni šlo za sredstva, ki bi bila posebno premoženje toženke (in kar bi eventuelno lahko kazalo na dogovor, da bo zato celotna najemnina od obnovljenih prostorov toženkina), ampak je šlo za vlaganja obeh strank.
Najemnina, ne glede na to, da je bila pridobljena z opravljanjem podjetniške dejavnosti, je skupno premoženje obeh pravdnih strank. Toženkina poslovna dejavnost, s katero je ustvarjala dohodek, je bila oddaja nepremičnin. V okviru te dejavnosti je še po razvezi oddajala del skupne nepremičnine in prejemala najemnino. Ker gre za civilni plod skupne nepremičnine, pri čemer ni mogoče govoriti, da bi bil ta predvsem plod toženkinega znanja, naporov, dobrih poslovnih odločitev ali siceršnjih individualnih značilnosti v obdobju po razvezi, je tudi prejeta najemnina na podlagi prvega odstavka 59. člena SPZ njuno skupno premoženje.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00070934
ZPP člen 205, 206, 206/4.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - restriktiven pristop - predhodno vprašanje - dopuščena revizija - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Pritožbeno nasprotovanje široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP je utemeljeno. Ker glede pravnega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za pravno pomembnega, Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.
ZPP člen 8, 80, 205, 205/1, 205/1-1, 236. URS člen 22, 23.
procesna sposobnost - sodelovanje stranke v postopku - postavitev skrbnika - pogoji za prekinitev postopka - preklic naroka - substanciran dokazni predlog - vnaprejšnja dokazna ocena - posojilna pogodba - zadolžnica
Glede na tako dopolnjeno psihiatrično izvedensko mnenje z dne 28. 11. 2022, ko je sodni izvedenec v celoti analiziral dokaz, ki ga je predložila tožena stranka, torej psihiatrično mnenje dr. C. C. z dne 24. 11. 2022, je sodišče prve stopnje v tč. 12 in 13 obrazložitve sodbe pravilno zaključilo, da je bil toženec procesno sposoben in torej sposoben opravljati procesna dejanja, zato tudi utemeljeno naroka za glavno obravnavo, razpisanega za dne 29. 11. 2022 ni preklicalo. Pravilno je tudi zaključilo, da iz izvedenskega mnenja izhaja tudi, da upoštevaje intenziteto in diagnosticirano motnjo ne gre za bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva in ki bi toženi stranki onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, razpisanem za dne 29. 11. 2022.
Sodišče namreč ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če dokazni predlog ni substanciran, kar pomeni dolžnost predlagatelja dokaza navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi.