odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - delo policista - pojem nevarne dejavnosti
Okoliščine dogodka, v katerem je moral tožnik (policist) asistirati dežurni zdravnici v zvezi z njeno odredbo za prisilno hospitalizacijo osebe v psihiatrično bolnišnico, po oceni pritožbenega sodišča niso bile tako posebne, da bi kazale na to, da je pri tem delu obstajalo neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00076255
OZ člen 82, 82/2, 132, 168, 299, 378. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 163, 163/4, 286.
pogodba o ustanovitvi služnosti - prenehanje služnostne pravice - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča - poslovna odškodninska odgovornost - navadna škoda in izgubljeni dobiček - iztek veljavnosti pogodbe - nadomestilo za uporabo - skupen namen pogodbenikov - odpoved zahtevkom - sanacijski ukrepi - poplave - višina odškodnine - popolna odškodnina - več izvedenskih mnenj - prekluzija navajanja novih dejstev - zamudne obresti - stranski intervenient - stroški stranskega intervenienta - odmera sodne takse - taksna obveznost
S služnostnimi pogodbami je bila dogovorjena denarna odmena za toženkino uporabo obravnavanih zemljišč v času trajanja služnostnih pogodb. V obravnavni zadevi pa se ugotavlja izpad dohodka po prenehanju služnostnih pogodb - škoda, ki je nastala zaradi toženkine neizpolnitve obveznosti vzpostavitve prejšnjega stanja po prenehanju pogodb. Gre za dve različni stvari.
Intervenient ni zavezanec za plačilo stroškov tožeče stranke, ker je le pomočnik tožene stranke, ki se ji je pridružil. Tožena stranka bi jih lahko preprečila; ker jih ni, je zanje odgovorna in nosi tudi stroške, ki so jih nasprotniku povzročila intervenientova dejanja.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - zmotna uporaba materialnega prava - druga pravna podlaga - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je štelo, da je trpinčenje na delovnem mestu podano pri podajanju opozoril in kritik, saj so bile te podane na povsem neprimernen način. Takšna ugotovitev („povsem neprimeren način“), ne da bi bilo konkretizirano, kakšne besede so bile uporabljene oziroma zakaj bi šlo za neprimeren način (kričanje, posmehovanje), ob odsotnosti kakršnih koli navedb s tem v zvezi, na kar je bila tožnica opozorjena s strani toženke, ne morejo privesti do presoje, da je podano trpinčenje oziroma je ta materialnopravno zmotna.
Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni uveljavljala odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice. Odškodnino zaradi zatrjevanih ravnanj trpinčenja je uveljavljala v okviru odškodnine za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine; sodišče prve stopnje jo je prisodilo kot enotno odškodnino, pri čemer je zmotno štelo slabe spomine kot pravno priznano škodo.
poškodba na delu - gradbišče - zagotavljanje varstva pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - varna sredstva za delo - odgovornost delodajalca
Vsakdo je v prvi vrsti sam odgovoren za svojo varnost, kar velja tudi za delavce pri delu na gradbišču (12. člen ZVZD-1). Po navedenem zakonskem določilu mora delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje, med drugim pa mora tudi skrbeti, da so njegova sredstva za delo v brezhibnem stanju. Zgrešena je torej pritožbena teza, da bi tožnikov delodajalec moral zagotoviti dovolj široko in nepoledenelo pot. Kot že navedeno, je tožniku spodrsnilo na paleti, zato ni pomembno, ali so bila tla poledenela. Poleg tega ni naloga delodajalca, da neprestano nadzoruje, kje in kako delavci puščajo delovne pripomočke na delovišču. Še manj je dolžan te pripomočke čistiti namesto samih delavcev, zato je pretirana tožnikova zahteva, da bi moral v njegovem primeru delodajalec poskrbeti tudi za suho oziroma nepoledenelo paleto, na katero je tožnik stopil.
Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji.
Prekinitev postopka do odločitve senata Vrhovnega sodišča iz razloga, da se bo na njeni podlagi v predmetni zadevi sprejela odločitev o potrebnosti presojanja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije, že iz načelnih razlogov ni dopustna, saj v svojem bistvu posega v sodniško neodvisnost in kot taka tudi v pravno varnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072207
KZ-1 člen 49, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odločba o kazenski sankciji zahteva za varstvo zakonitosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v Kopru je ob ponovnem odločanju o kazenskih sankcijah, izrečenih obtoženemu A. A. mnenja, da je potrebno obe pritožbi kot neutemeljeni zavrniti. Strinjati se je sicer z okrožno državno tožilko, da so bile razmere in pogoji, v katerih se je vršil prevoz 25 prebežnikov taki, da bi terjali višjo zaporno kazen, kakor pa jo je izreklo sodišče prve stopnje, Vrhovno sodišče pa prav tako v svoji zgoraj navedeni odločbi opozarja, da ni moč mimo dejstva, ki ga je obtoženec sicer prvič omenil šele v odgovoru na pritožbo višje državne tožilke in sicer, da sta v času trajanja obravnavanega kazenskega postopka obtožencu v prometni nesreči umrli žena in hči. Ob tehtanju vseh okoliščin, tako tistih, ki jih v pritožbi omenja višja državna tožilka in tistih, na katere v svoji razveljavitveni sodbi opozarja vrhovno sodišče, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ob vseh ostalih okoliščinah, ki jih je pravilno ugotovilo in ocenilo sodišče prve stopnje, triletna zaporna kazen primerna teži in načinu storitve obravnavanega kaznivega dejanja ter obtoženčevi osebnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069267
ZKP člen 129.a/1, 359, 359/3, 371, 371/1, 371/1-11.
alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor
Vse navedeno zagovornik ponavlja tudi v pritožbi, ob tem pa prezre, da na naroku za izrek kazenske sankcije svojega predloga za izvršitev zaporne kazni na alternativni način ni ustrezno konkretiziral. Ob takšnem splošnem predlogu se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe tudi ni bilo dolžno konkretneje opredeljevati do zagovornikovega predloga, zato zadoščajo razlogi, ki jih je navedlo v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe. Obrazložilo je namreč, da je poleg obdolženčevega priznanja krivde, kar je štelo kot olajševalno okoliščino, upoštevalo tudi obdolženčevo predkaznovanost, tudi za kazniva dejanja z elementi nasilja, nato pa sklenilo, da je predlagana kazen s strani tožilstva za izrek zaporne kazni tako po višini kot načinu izvršitve primerna. Sodišče prve stopnje je tako kazensko sankcijo sprejemljivo utemeljilo, pri čemer v skladu s tretjim odstavkom 359. člena ZKP sodišče o načinu izvršitve kazni lahko odloči v sodbi, ni pa to obligatorno. Pritožbeno zatrjevana procesna kršitev tako ni podana.
poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - vsebina kreditne pogodbe - tržna vrednost - trditveno in dokazno breme
Pojem tržne vrednosti je treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, ki prima facie vplivajo (ali bi lahko vplivale) na njen položaj na trgu. Obstajati mora vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo.
Trditveno in dokazno breme o tem, v čem je konkretna tržna vrednost vsebine kreditne pogodbe, ki naj bi predstavljala poslovno skrivnost, je na toženi stranki, ki pa ga ni zmogla.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne nepristojnosti - zavrženje ugovora krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti
Tožena stranka mora ugovor o pristojnosti podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen izjemoma, če (zaradi specifike podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine) ni bila dovolj zgodaj seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz poslovnega registra - vročanje sodnih pisanj - podjetnik posameznik - nepravilno vročanje - vročanje fizični osebi
Iz izpiska Poslovnega registra Slovenije na dan 20. 5. 2020 izhaja, da je bila tožena stranka bar B., A. A. s. p. izbrisana iz poslovnega registra 16. 9. 2022. Na dan 20. 9. 2022, ko je tožba prispela na Okrožno sodišče v Ljubljani, A. A. ni imel več registrirane dejavnosti bar B., A. A. s. p. Navedeno je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je izdalo popravni sklep. Glede na zgoraj navedeno vročanje tožbe toženi stranki, označeni kot bar B., A. A. s. p. po pravilih, ki veljajo za vročanje sodnih pisanj podjetnikom posameznikom po 133. členu ZPP, ni bilo pravilno. Sodišče prve stopnje bi namreč tožbo moralo vročati toženi stranki po pravilih, ki veljajo za vročanje fizičnim osebam po 142. členu ZPP.
odškodninski spor - podrejene obveznice - pogoji za prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlaga pravne norme - odločitev o reviziji - uporaba materialnega prava - pravna varnost - vezanost sodnika na ustavo in zakon - pravica do sodnega varstva
Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču sploh ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato niti ni potrebno presojati, ali so izpolnjene druge zahteve za prekinitev postopka iz četrega odstavka 206. člena ZPP.
Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pa pomeni uporabo materialnega prava.
ZNP-1 člen 30/2, 42. ZNP-1 člen 210, 210/2, 210/3.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - razveza zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju postopka pravilno oprlo na določbi drugega in tretjega odstavka 210. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ju je uporabilo na podlagi 42. člena ZNP-1, saj ZNP-1 pogojev za nadaljevanje postopka v primeru mirovanja postopka posebej ne ureja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00070058
ZPP člen 206, 206/4.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - plačilo odškodnine - imetniki podrejenih obveznic - podrejene obveznice - predhodno vprašanje - pravna varnost - pravica do poštenega sojenja - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - uporaba materialnega prava
Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji.
Prekinitev postopka do odločitve senata Vrhovnega sodišča iz razloga, da se bo na njeni podlagi v predmetni zadevi sprejela odločitev o potrebnosti presojanja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije, že iz načelnih razlogov ni dopustna, saj v svojem bistvu posega v sodniško neodvisnost in kot taka tudi v pravno varnost.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 235, 235/1. ZPP člen 233, 233/1, 238, 238/2, 286, 286/4, 286b, 287, 287/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dokazna ocena izpovedi prič - zavrnitev dokaznega predloga - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Pri presoji pravočasnosti odpovedi ne gre za vprašanje, kdaj delodajalec prejme prvo informacijo o morebitni kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja niti kdaj bi kršitev lahko ugotovil, ampak kdaj je dejansko ugotovil razlog za odpoved.
predhodna odredba - kontradiktornost - pravica stranke do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presojalo upničine nove navedbe, podane v odgovoru na dolžničin ugovor, in nanje tudi oprlo svojo odločitev, čeprav ga pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vročilo dolžnici. S tem je dolžnici odvzelo možnost, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih (kršitev pravice do izjave) in je tako podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi verodostojne listine - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilen izračun stroškov
Dolžnik posameznih postavk izvršilnih stroškov in njihove višine v pritožbi konkretizirano ne izpodbija, je pa pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje posamezne postavke stroškov nepravilno seštelo.
spor majhne vrednosti - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv sodišča na dopolnitev predloga - vročanje sodnih pisanj - vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - vročilnica kot dokaz - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga
Iz vročilnice je razvidno, da je bil dne 18. 5. 2023 opravljen poskus vročitve spornega sklepa sodišča z dne 16. 5. 2023 toženi stranki, a sodnega pisanja ni bilo mogoče vročiti, zato je bilo toženi stranki puščeno obvestilo o prispeli pošiljki in o roku 15 dni, v katerem jo mora prevzeti. Tožena stranka tudi v tem roku sodnega pisanja ni prevzela, zato ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 5. 6. 2023. Opisani postopek poskusa vročitve nedvoumno dokazuje, da se je toženi stranki sporni sklep vročalo v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - skupna lastnina - strinjanje stranke
(Ne)strinjanje tožnika s toženkinim predlogom za prekinitev postopka ne more imeti nobenega vpliva na odločitev sodišča prve stopnje. To je dolžno ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tožba proti poslovnim bankam - imetniki podrejenih obveznic - odločitev ustavnega sodišča - izguba pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Ker je Ustavno sodišče RS dne 16. 2. 2023 v postopku U-I-4/20 z oceno ustavnosti ZPSVIKOB odločilo, ta pravdni postopek ni več prekinjen. To pomeni, da je pritožnica izgubila pravni interes za obravnavanje pritožbe.