KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072710
KZ-1 člen 308, 308/3. ZKP člen 304a.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - glavna obravnava - videokonferenca
Obramba je soglašala, da se glavna obravnava opravi preko video konference, ker se obtoženec težko premika in ZPKZ nima ustreznih pripomočkov za prevoz obtoženca. Sodišče prve stopnje je tudi na vsakem naroku za glavno obravnavo sklenilo, da se opravi narok preko video konference, pri čemer je za to navedlo upravičene razloge, kot izhaja iz zapisnikov o naroku. Nobena od strank ni imela pripombe na tako izvedene naroke za glavno obravnavo, zato izpostavljene pripombe šele v pritožbah niso utemeljene in so v nasprotju s spisovnimi podatki.
Pritožnika nimata prav, ko zatrjujeta, da je izrečena zaporna kazen prestroga ter da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati posebno olajševalne okoliščine, ki naj bi se kazale v dejstvu, da je šlo za prevoz družine z otroci, starosti obtoženca (71 let), njegovem fizičnem in psihičnem zdravju oziroma okoliščini, da je hudo bolan in hodi lahko le z berglami ter da je invalid iz udeležbe v ruski vojski v Afganistanu. Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje vse pravno relevantne okoliščine (med katerimi so tudi v pritožbah izpostavljene) pri izreku zaporne kazni pravilno upoštevalo kot olajševalne okoliščine, saj je ravno zaradi teh sodišče prve stopnje obtožencu izreklo zaporno kazen v minimalno predpisanem trajanju treh let. Pritožnika pa nimata prav, da gre za posebno olajševalne okoliščine, ki bi terjale omilitev kazni.
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - delo policista - pojem nevarne dejavnosti
Okoliščine dogodka, v katerem je moral tožnik (policist) asistirati dežurni zdravnici v zvezi z njeno odredbo za prisilno hospitalizacijo osebe v psihiatrično bolnišnico, po oceni pritožbenega sodišča niso bile tako posebne, da bi kazale na to, da je pri tem delu obstajalo neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - zmotna uporaba materialnega prava - druga pravna podlaga - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je štelo, da je trpinčenje na delovnem mestu podano pri podajanju opozoril in kritik, saj so bile te podane na povsem neprimernen način. Takšna ugotovitev („povsem neprimeren način“), ne da bi bilo konkretizirano, kakšne besede so bile uporabljene oziroma zakaj bi šlo za neprimeren način (kričanje, posmehovanje), ob odsotnosti kakršnih koli navedb s tem v zvezi, na kar je bila tožnica opozorjena s strani toženke, ne morejo privesti do presoje, da je podano trpinčenje oziroma je ta materialnopravno zmotna.
Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni uveljavljala odškodnine zaradi posega v osebnostne pravice. Odškodnino zaradi zatrjevanih ravnanj trpinčenja je uveljavljala v okviru odškodnine za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine; sodišče prve stopnje jo je prisodilo kot enotno odškodnino, pri čemer je zmotno štelo slabe spomine kot pravno priznano škodo.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 235, 235/1. ZPP člen 233, 233/1, 238, 238/2, 286, 286/4, 286b, 287, 287/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dokazna ocena izpovedi prič - zavrnitev dokaznega predloga - pravočasnost odpovedi - utemeljenost odpovednega razloga - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Pri presoji pravočasnosti odpovedi ne gre za vprašanje, kdaj delodajalec prejme prvo informacijo o morebitni kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja niti kdaj bi kršitev lahko ugotovil, ampak kdaj je dejansko ugotovil razlog za odpoved.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz poslovnega registra - vročanje sodnih pisanj - podjetnik posameznik - nepravilno vročanje - vročanje fizični osebi
Iz izpiska Poslovnega registra Slovenije na dan 20. 5. 2020 izhaja, da je bila tožena stranka bar B., A. A. s. p. izbrisana iz poslovnega registra 16. 9. 2022. Na dan 20. 9. 2022, ko je tožba prispela na Okrožno sodišče v Ljubljani, A. A. ni imel več registrirane dejavnosti bar B., A. A. s. p. Navedeno je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je izdalo popravni sklep. Glede na zgoraj navedeno vročanje tožbe toženi stranki, označeni kot bar B., A. A. s. p. po pravilih, ki veljajo za vročanje sodnih pisanj podjetnikom posameznikom po 133. členu ZPP, ni bilo pravilno. Sodišče prve stopnje bi namreč tožbo moralo vročati toženi stranki po pravilih, ki veljajo za vročanje fizičnim osebam po 142. členu ZPP.
poškodba na delu - gradbišče - zagotavljanje varstva pri delu - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - varna sredstva za delo - odgovornost delodajalca
Vsakdo je v prvi vrsti sam odgovoren za svojo varnost, kar velja tudi za delavce pri delu na gradbišču (12. člen ZVZD-1). Po navedenem zakonskem določilu mora delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje, med drugim pa mora tudi skrbeti, da so njegova sredstva za delo v brezhibnem stanju. Zgrešena je torej pritožbena teza, da bi tožnikov delodajalec moral zagotoviti dovolj široko in nepoledenelo pot. Kot že navedeno, je tožniku spodrsnilo na paleti, zato ni pomembno, ali so bila tla poledenela. Poleg tega ni naloga delodajalca, da neprestano nadzoruje, kje in kako delavci puščajo delovne pripomočke na delovišču. Še manj je dolžan te pripomočke čistiti namesto samih delavcev, zato je pretirana tožnikova zahteva, da bi moral v njegovem primeru delodajalec poskrbeti tudi za suho oziroma nepoledenelo paleto, na katero je tožnik stopil.
odškodninski spor - podrejene obveznice - pogoji za prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlaga pravne norme - odločitev o reviziji - uporaba materialnega prava - pravna varnost - vezanost sodnika na ustavo in zakon - pravica do sodnega varstva
Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču sploh ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato niti ni potrebno presojati, ali so izpolnjene druge zahteve za prekinitev postopka iz četrega odstavka 206. člena ZPP.
Namen prekinitve postopka po četrtem odstavku 206. člena ZPP je pridobitev razlage pravnega pravila. Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pa pomeni uporabo materialnega prava.
poslovna skrivnost - varovanje poslovne skrivnosti - vsebina kreditne pogodbe - tržna vrednost - trditveno in dokazno breme
Pojem tržne vrednosti je treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, ki prima facie vplivajo (ali bi lahko vplivale) na njen položaj na trgu. Obstajati mora vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo.
Trditveno in dokazno breme o tem, v čem je konkretna tržna vrednost vsebine kreditne pogodbe, ki naj bi predstavljala poslovno skrivnost, je na toženi stranki, ki pa ga ni zmogla.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor krajevne nepristojnosti - zavrženje ugovora krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti
Tožena stranka mora ugovor o pristojnosti podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen izjemoma, če (zaradi specifike podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine) ni bila dovolj zgodaj seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072207
KZ-1 člen 49, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odločba o kazenski sankciji zahteva za varstvo zakonitosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v Kopru je ob ponovnem odločanju o kazenskih sankcijah, izrečenih obtoženemu A. A. mnenja, da je potrebno obe pritožbi kot neutemeljeni zavrniti. Strinjati se je sicer z okrožno državno tožilko, da so bile razmere in pogoji, v katerih se je vršil prevoz 25 prebežnikov taki, da bi terjali višjo zaporno kazen, kakor pa jo je izreklo sodišče prve stopnje, Vrhovno sodišče pa prav tako v svoji zgoraj navedeni odločbi opozarja, da ni moč mimo dejstva, ki ga je obtoženec sicer prvič omenil šele v odgovoru na pritožbo višje državne tožilke in sicer, da sta v času trajanja obravnavanega kazenskega postopka obtožencu v prometni nesreči umrli žena in hči. Ob tehtanju vseh okoliščin, tako tistih, ki jih v pritožbi omenja višja državna tožilka in tistih, na katere v svoji razveljavitveni sodbi opozarja vrhovno sodišče, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ob vseh ostalih okoliščinah, ki jih je pravilno ugotovilo in ocenilo sodišče prve stopnje, triletna zaporna kazen primerna teži in načinu storitve obravnavanega kaznivega dejanja ter obtoženčevi osebnosti.
Vprašanje, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji.
Prekinitev postopka do odločitve senata Vrhovnega sodišča iz razloga, da se bo na njeni podlagi v predmetni zadevi sprejela odločitev o potrebnosti presojanja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije, že iz načelnih razlogov ni dopustna, saj v svojem bistvu posega v sodniško neodvisnost in kot taka tudi v pravno varnost.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - odločitev o predhodnem vprašanju - podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - uporaba materialnega prava - pravna varnost
Pritožnica ima prav, ko trdi, da vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča prve in druge stopnje, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženke kot izdajateljice podrejene obveznice, glede katerega je bila revizija dopuščena, ni moč umestiti v okvir določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Sprva zato, ker je tožnikova trditev o nezakonitosti in neustavnosti odločbe Banke Slovenije v predmetni zadevi le eden od elementov, ki sestavljajo zatrjevano pravno relevantno vzročno zvezo med tožniku nastalo škodo in ravnanjem druge toženke. Kot taka spada v ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja. V primeru, ko je odločitev o glavni stvari odvisna od predhodne rešitve določenih dejanskih vprašanj, ta vprašanja v pravdnem postopku niso predhodna v procesnem smislu, saj sama ne morejo biti neposreden predmet spora ali nekega drugega postopka. Nadalje pa zato, ker vprašanje, ali določeno dejstvo pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, na katerega bo (morebiti) odgovorjeno v revizijski zadevi, pomeni uporabo materialnega prava. Uporaba materialnega prava pa je le v rokah zakonitega sodnika, in ne senata Vrhovnega sodišča, ki odloča o reviziji. Zato kot taka niti ne more upravičevati prekinitve postopka.
ZJU člen 24. ZDR-1 člen 130. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 10.
stroški prevoza - čista denarna terjatev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni imel druge možnosti in je psa moral pripeljati na delovno mesto s svojim avtomobilom, da je lahko opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069267
ZKP člen 129.a/1, 359, 359/3, 371, 371/1, 371/1-11.
alternativna izvršitev kazni zapora - hišni zapor
Vse navedeno zagovornik ponavlja tudi v pritožbi, ob tem pa prezre, da na naroku za izrek kazenske sankcije svojega predloga za izvršitev zaporne kazni na alternativni način ni ustrezno konkretiziral. Ob takšnem splošnem predlogu se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe tudi ni bilo dolžno konkretneje opredeljevati do zagovornikovega predloga, zato zadoščajo razlogi, ki jih je navedlo v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe. Obrazložilo je namreč, da je poleg obdolženčevega priznanja krivde, kar je štelo kot olajševalno okoliščino, upoštevalo tudi obdolženčevo predkaznovanost, tudi za kazniva dejanja z elementi nasilja, nato pa sklenilo, da je predlagana kazen s strani tožilstva za izrek zaporne kazni tako po višini kot načinu izvršitve primerna. Sodišče prve stopnje je tako kazensko sankcijo sprejemljivo utemeljilo, pri čemer v skladu s tretjim odstavkom 359. člena ZKP sodišče o načinu izvršitve kazni lahko odloči v sodbi, ni pa to obligatorno. Pritožbeno zatrjevana procesna kršitev tako ni podana.
podjemna pogodba - pogodba o delu - napake dela - zamenjava strešne kritine - strešna kritina - grajanje napak - ustno grajanje napak - skrita napaka - zamakanje strehe - notificiranje napake - jamčevalni zahtevek - rok za jamčevanje za napake
Podjemnik se ne more sklicevati na kakšno določbo členov 633, 634 in 635 OZ, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
ZSVarPre člen 6, 6/3, 7, 8, 20, 20/2, 23, 23/1, 23/4. ZUPJS člen 9. ZPP člen 287.
pravice iz socialnega varstva - presežen cenzus - dohodki prosilčeve družine - občasni in neperiodični dohodki - pravica do pravnega sredstva
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da za nazaj izplačanega zneska invalidske pokojnine, dodatka za rekreacijo in odškodnine tožena stranka ne bi smela upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka in s tem v zvezi pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravic iz javnih sredstev, kot jih uveljavlja tožnik.
Obdolženec namreč ni predložil zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo ter tega ni storil niti po naknadnem pozivu sodišča z istega dne. Skladno s sodno prakso je treba upoštevati, da je dokazno breme na obdolžencu, kar pomeni, da je on tisti, ki mora sodišču predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje opravičljivost izostanka, naloga sodišča pa, da presodi, ali je opravičilo utemeljeno ali ne.
Obdolženca sta tako že zaradi funkcije direktorja tista, ki imata kot poslovodni organ vsa poslovodna upravičenja, ki se kažejo v organiziranju, vodenju in nadzoru delovnega procesa ter odločanju o vsebini delovnih razmerij. To pomeni tudi njuno delovnopravno odgovornost, da skrbita med drugim za pravilno politiko izplačevanja plačil za delo delavcem. Obravnavano kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje. Pri kolektivnem kaznivem dejanju namreč velja, da je dokončano takrat, ko je storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo kaznivega dejanja. Če se je kolektivno kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj, oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši. Pri kolektivnem kaznivem dejanju začne zastaranje kazenskega pregona teči od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti. Zagovornika neutemeljeno enačita kazenskopravno odgovornost obdolžencev kot fizičnih oseb z delovnopravno odgovornostjo gospodarske družbe kot pravne osebe. V takšnem primeru ima izrek o premoženjskopravnem zahtevku temelj v prvostopenjskem krivdnem izreku ter zavezuje obdolženca in ne njegovo družbo.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - realizacija izvršbe - konec izvršilnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - zavrženje predloga
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ko je bila izvršba zaradi izterjave nedenarne terjatve (kot edine predlagane) že realizirana, ga je glede na obrazloženo vložil po tem, ko je bil predmetni izvršilni postopek že (samodejno) končan. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tega predloga, saj končanega postopka ni mogoče nadaljevati
ZPP člen 279c, 279c/7. ZSVarPre člen 33, 33/1, 34, 34/2, 34/4.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba sredstev - izključitev javnosti
Ker tožnik izredne denarne socialne pomoči ni porabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena in tudi ni izkazal drugih okoliščin določenih v 34. členu ZSVarPre, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke.