spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - pornografija - namen storilca - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - zadovoljevanje spolnega nagona
Časovni interval izvajanja teh ravnanj in sicer dobra tri leta v času, ko je bila oškodovanka stara med 10 in 13 let, dejstvo, da se je obtoženi oškodovanke s svojim telesom dotikal po praktično vseh intimnih delih ter fotografiranje gole oškodovanke, ko je šlo torej za navzven vidna spolna ravnanja, omogoča nedvomen zaključek, da je šlo pri tovrstnih ravnanjih obtoženca za spolno motivirana ravnanja, storjena z namenom potešitve spolne sle.
Kdaj točno otrok (katerikoli in ne zgolj oškodovanka), ki je žrtev spolne zlorabe, začne dojemati, da so izvajana ravnanja nad njim s strani storilca napačna ter na kakšen način se seznani z informacijami o spolnih zlorabah, posledično pa tudi kdaj se pri otroku začnejo kazati znaki spolne zlorabe, so vse okoliščine, ki v nobenem primeru ne zmanjšujejo pomena in nagibov storilčevih ravnanj.
Sodišče prve stopnje pritrjuje pritožniku, da je striptiz seksualna razvedrilna zabava za odrasle, ni pa primerna za otroke mlajše od petnajst let, fotografije, ki jih je obtoženi pokazal oškodovanki, pa niso zgolj seksualno gradivo, temveč pornografsko gradivo.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravnomočno končan izvršilni postopek - pogodbena hipoteka - prisilna hipoteka - osebni stečaj dolžnika - končanje postopka osebnega stečaja - poplačilo iz zastavljene nepremičnine - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Pravovarstveni namen tožbe na nedopustnost izvršbe je v tem, da se ugotovi, da je izvršba na določeno stvar ali pravico v določenem izvršilnem postopku nedopustna, ker je tožnik imetnik pravice, ki preprečuje izvršbo na tako stvar ali pravico. Zato je tožnikov pravni interes podan le, če je v teku konkreten izvršilni postopek na konkretno stvar ali pravico, glede katere tožnik zahteva ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Drži, da so tožnikove nepremičnine še vedno hipotekarno obremenjene, o čemer se je prepričalo tudi pritožbeno sodišče z vpogledom v zemljiško knjigo. Vendar pa to še ne utemeljuje tožnikovega pravnega interesa za tožbo na nedopustnost izvršbe. Kot je bilo že pojasnjeno, je tožba na nedopustnost izvršbe specifično pravno sredstvo, ki varuje interese tožnika zgolj v okviru konkretnega izvršilnega postopka. Izvršilni postopek, za katerega je tožnik zahteval ugotovitev nedopustnosti izvršbe, je pravnomočno končan; postopek, ki se (morda) formalno še vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (in za katerega tožnik s tožbo ni zahteval nedopustnosti izvršbe) pa se zaradi pravnih posledic končanja osebnega stečaja ne bo mogel nikoli več nadaljevati.
V pravni teoriji in sodni praksi je utrjeno stališče, da je hipoteka – kar velja tako za prostovoljno (pogodbeno) kot tudi t.i. prisilno hipoteko (pridobljeno v okviru izvršilnega postopka, kot je tudi v tem primeru) – akcesorna in kavzalna pravica, ki obstoji in je namenjena poplačilu določene terjatve. Če take terjatve ni več ali če je (kot v tem primeru) postala naturalna, torej neizterljiva, hipoteka, ki je bila vknjižena zaradi zavarovanja take (sedaj neobstoječe ali neizterljive) terjatve, obstoji zgolj formalno, četudi je še vedno vpisana v zemljiški knjigi, saj ne služi več zavarovanju nobene terjatve.
Dejstvo, da v konkretnem primeru tožničina nova delodajalka v nasprotju s predpisi, tožnice v obvezna socialna zavarovanja ni prijavila za polni delovni čas, čeprav je delo v takšnem obsegu dejansko opravljala, kljub nezakonitosti izredne odpovedi, ne more bremeniti tožene stranke. Pritožba zato pravilno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na ugotovitev, da je tožnica od 1. 6. 2022 dalje dejansko delo pri drugem delodajalcu opravljala polni delovni čas ter da pri mesečnih prejemkih ni bila prikrajšana, tudi zahtevek tožnice za čas od 1. 6. 2022 do 4. 10. 2022 zavrniti.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - oporočni in zakoniti dediči
Stališče sodišča prve stopnje, da pozneje najdeno premoženje dedujeta zgolj zakonita dediča (ne pa tudi oporočna dediča), ker je bil sklep o dedovanju izdan na podlagi poravnave z dne 23. 6. 2011, v kateri ni bilo govora o tem, kdo prevzame pokojnikova denarna sredstva, nima opore v 221. členu ZD. Le-ta ne ločuje med zakonitimi in oporočnimi dediči (oziroma oporočnih dedičev ne izloča od dedovanja pozneje najdenega premoženja).
povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - nasprotna tožba - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Ker so zmagali tožniki s svojo tožbo in toženci s svojo tožbo, so skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžni toženci povrniti tožnikom njihove stroške za tožbo na ugotovitev obstoja oporoke, tožniki pa tožencem njihove stroške, ki so jih imeli s tožbo za razveljavitev oporoke. Stroški, ki so nastali tožnikom s tožbo, tožencem pa z nasprotno tožbo, so enaki, zato je pravilna izpodbijana odločitev, da krijeta pravdni stranki vsaka svoje stroške postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00069319
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 4, 6, 7, 7/1, 7/1-1, 17, 17/1, 17/1-1, 18, 19, 25, 66, 81. ZPP člen 18, 18/3, 51, 51a, 51a/2, 51a/3, 337, 337/1.
sklep o nepristojnosti - izpodbijanje sklepa o zavrženju tožbe - mednarodna pristojnost - pojem potrošnika - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - obratovalni stroški in stroški upravljanja - pogodbeno razmerje - kraj izpolnitve pogodbe - potrošniški spor - stalno prebivališče toženca - pristojnost za potrošniške pogodbe - izbira pristojnosti - dogovor o pristojnosti - nedovoljena pritožbena novota
Sporno pogodbeno razmerje ne izpolnjuje že osnovnih kriterijev za potrošniški spor iz prve točke 17. člena Uredbe, zato varovalna pristojnost ni podana.
Ker tožnik trdi, da je svoje pogodbene obveznosti do toženke izpolnjeval v Sloveniji, in je z vložitvijo tožbe izbral tukajšnje sodišče, je skladno z določbo druge alineje prve točke 7. člena Uredbe za razsojanje v tem sporu pristojno slovensko sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00082092
ZPP člen 154, 154/2, 190, 190/1, 199, 200, 201, 286. ZLPP člen 50, 50/4. SPZ člen 19, 44, 44/1. ZGO-1 člen 211, 212, 213, 214. ZV-1 člen 182, 182/1. ZLS člen 51b, 51c.
spor o lastništvu nepremičnine - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - osnovna sredstva - ustanovitev nove občine - odtujitev nepremičnine med pravdo - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - javno dobro - status javnega dobra - grajeno javno dobro - vodotok - aktivna in pasivna legitimacija strank - presoja utemeljenosti ugovora - lastninsko preoblikovanje - kapitalska družba - stranski intervenient - intervencijski interes - prekluzija - stroški pravdnega postopka
Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. V tej zadevi je stranski intervenient (na strani toženke) v pravdo vstopil potem, ko je tožnica podala tožbo, toženka pa na tožbo odgovorila, tudi že po prvem naroku za glavno obravnavo. Intervenient mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (199. do 201. člen ZPP). To velja tako za primer, ko je bil intervenient od začetka seznanjen z vložitvijo tožbe in tekom pravde, pa tudi za primer, ko izve za tekočo pravdo šele kasneje. Iz navedenega sledi, da stranski intervenient lahko navaja nova dejstva in nove dokaze tekom postopka pod istimi pogoji, kot jih lahko stranka (primerjaj 286. člen ZPP), zato so bili njegovi pomisleki o podani aktivni legitimaciji tožnice prepozni.
Ker je bila sporna nepremičnina v letu 2002 vpisana v zemsljiško knjigo kot vodno zemljišče oz. konkretno vodotok ter je bila pri lastniku vpisana družbena lastnina v splošni rabi in v uporabi ObLO Koper, se je po prvem odstavku 182. člena ZV-1 olastninila, prešla v last Republike Slovenije, ki je postala lastnica te nepremičnine in je s tem prenehala obstajati družbena lastnina na predmetnem zemljišču.
motenjski spor - motenje posesti - ekonomski interes - protipravnost - samovoljnost
Navedene dejanske ugotovitve utemeljujejo tožnikov tožbeni zahtevek za posestno varstvo: dokazal je, da je bil pred motenjem posestnik parcele 393 k. o. 0000, da sta druga in tretja toženka po naročilu in v korist prve toženke zaradi gradbenih del začasno zasedli del te nepremičnine, da so še po končanih delih na nepremičnini ostale posledice posega, da je bil poseg samovoljen in protipraven.
odgovornost pri nesreči - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obseg povrnitve škode - deljena odgovornost za škodo - trčenje motornega vozila in motorista - nastanek nezgode - prehitevanje drugih motornih vozil
Tožnik je pred sabo videl ustavljeno vozilo in za njim motorno kolo. Spregledal je zavorne luči avtomobila in smerni kazalec, se odločil obvoziti avtomobil in motorno kolo, ne da bi preveril, zakaj sta se vozili pred njim ustavili. Če bi motor ustavil, tako kot je to storil voznik motornega kolesa pred njim, do prometne nesreče ne bi prišlo. Povzročitelj nevarne situacije je zato tožnik, ki se je odločil prehitevati vozilo in motorno kolo po levi strani, čeprav so zgoraj ugotovljene okoliščine dajale dovolj podlage za sklepanje, da bo zavarovanec tožene stranke naredil premik v levo.
Za odločitev v tej zadevi ni bistvenega pomena ali je zavarovanec tožene stranke pred zavijanjem levo svoje vozilo popolnoma ustavil, ali pa le za nekaj sekund tako zmanjšal hitrost, da je moralo motorno kolo, ki je vozilo neposredno za njim, ustaviti. Ravnanje tožnika, ki svoje vožnje ni prilagodil prometni situaciji, pomeni odločilen vzrok za nesrečo, zato nosi večji delež odgovornosti, in sicer 80 %.
Za ugotovitev izključne odgovornosti delodajalca je v obravnavanem primeru odločilno to, da je tožnik moral opravljati delo v razmerah, ki niso ustrezale predpisanim ukrepom varstva pri delu, za kar bi moral poskrbeti delodajalec. Ker te obveznosti ni izpolnjeval, je odgovoren za tožnikovo škodo. Delodajalec je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pri čemer pa mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ. V primeru, kot je konkretni, ko gre za ustaljen delovni proces, ki nasprotuje varnemu načinu dela, od delavca tudi ni mogoče pričakovati, da bi takšno delo v skrbi za lastno varnost odklonil.
vznemirjanje lastninske pravice - protipravno vznemirjanje - poseg v lastninsko pravico - opustitev posegov v lastninsko pravico - upravljanje s stvarjo v solastnini - soglasje solastnikov - nedopustne pritožbene novote
Tožnika sta tožbeni zahtevek gradila na trditvah, da sta lastnika nepremične stvari (stanovanja s pripadajočim skupnimi deli in napravami) in da ju toženec v lastninski pravici protipravno vznemirja. S predlaganimi dokazi sta navedeno tudi dokazala.
Za izdelavo parkirišča na zelenici z betoniranjem kolesnic je potrebno soglasje vseh solastnikov, kot to zapoveduje 67. člen SPZ.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/2, 40, 47a.
stroški izvedenca klinične psihologije - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - dodatek
V skladu s prvim odstavkom 39. člena Pravilnika pripada za pregled ali ogled sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu za vsako začeto uro 51,00 EUR, vendar skupno največ 408,00 EUR. Ne glede na prejšnji odstavek pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu pri pregledu ali ogledu, ki traja več kot 8 ur, poleg zneska iz prejšnjega odstavka dodatnih 51,00 EUR za vsake nadaljnje začete pol ure (drugi odstavek 39. člena Pravilnika).
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - začasna ureditev stikov - stiki med otrokom in staršema - režim stikov
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost. Brez tega je otrokova korist ogrožena. Stiki ne smejo biti preveč omejeni, saj samo tako omogočajo vzpostavitev oz. ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na (oba) roditelja in obratno ter s tem – največjo otrokovo korist. Stiki morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja.
Stiki, kot so dogovorjeni, so za zdaj primerni, saj so bili - kar je bistveno – sporazumno dogovorjeni med roditeljema.
Sklicevanje na „podobno oz. primerljivo sodno prakso“ pritožniku ne more pomagati. Prav vsaka družinska situacija, ki terja intervencijo sodišča, je „specifična“, zato ne obstaja nobena splošna „šablona“ optimalnih stikov, ki bi ustrezala situaciji v vsaki družini.
začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - prepoved stikov z otrokom - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - kršitev začasne odredbe
Tako visoka denarna kazen je bila izrečena ravno zato, da bi (takoj) učinkovala, in sicer glede na naravo in pomen sodnega varstva, ki je predmet začasne odredbe. Za vrnitev samovoljno odpeljanega mladoletnega otroka iz Slovenije, njegov izpis iz šole in odtujitev drugemu roditelju, je zlasti časovno hitra realizacija odredbe bistvena, ključna, da ne bi kršitelj zaradi poteka časa s svojim samovoljnim ravnanjem morebiti pridobil potencialne koristi.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1. ZIZ člen 29.a. ZNP-1 člen 100.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - narok v postopku izdaje začasne odredbe
Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje, da se začasne odredbe za varstvo koristi otrok pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1). Zakon, ki ureja zavarovanje, je Zakon o izvršbi in zavarovanju. Le-ta v 29.a členu določa, da sodišče opravi narok, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Ker zakon obvezne izvedbe naroka pred izdajo začasne odredbe ne določa in ker glede na okoliščine predmetne zadeve to tudi ne bi bilo smotrno, izvedba naroka ni bila potrebna. Pritožbeno sodišče nadalje izpostavlja, da sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otrok na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Narava postopka za izdajo začasne odredbe je v primeru ogroženosti otroka takšna, da ne terja izvedbe vseh predlaganih dokazov, temveč se mora sodišče omejiti zgolj na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo hitro razumno oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 13.
potovanje z vlakom - sestop iz stoječe lokomotive - poškodba potnika - odškodninska odgovornost zavarovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - odmera pravdnih stroškov - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - povračilo na račun proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči
Odmera višine nepremoženjske škode.
Pretežni del postopka je tekel v zvezi z ugotavljanjem temelja samega zahtevka, s katerim je tožnica uspela v celoti, zato je treba tožnici priznati stroške glede na uspeh po temelju in po višini, torej 60% uspeh.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - določitev stikov - določitev obsega stikov - stiki med očetom in otrokom - stalno bivališče v tujini - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi
Stiki med otrokom in roditeljem so načeloma in praviloma (če le ni nekih izjemnih okoliščin, ki bi govorile proti temu) otroku vedno v korist in so nujni, da se zagotovi njegov zdrav razvoj v normalno odraslo osebnost. Brez tega je njegova korist ogrožena. Pomembno je, da stiki ne le „obstajajo“, ampak da niso preveč omejeni, saj samo tako omogočajo vzpostavitev oz. ohranjanje občutka povezanosti in navezanost otroka na roditelja (in obratno) ter s tem – največjo otrokovo korist. Stiki z nerezidenčnim roditeljem morajo v čim večji meri nadomeščati odsotnost skupnega življenja.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - popravilo vozila - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - opustitev odgovora na pripravljalno vlogo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - priznana dejstva - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Tožena stranka ni odgovorila na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je ta natančno obrazložila svoj zahtevek, ugovor tožene stranke zoper sklep o izvršbi pa je vseboval zgolj splošne navedbe o neobstoju obligacijskega razmerja in o tem, da tožeča stranka servisa vozila ni opravila kakovostno, zaradi česar je toženi stranki nastala velika škoda. Sodišče prve stopnje je zato pravilno vse trditve tožeče stranke iz njene dopolnitve tožbe štelo za priznane.
V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, prav tako ni dopusten pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074658
ZDen člen 67, 77. OZ člen 190, 299, 358, 358-3, 360. ZPP člen 155, 165.
denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - odškodnina v obveznicah SOD - obveznice Slovenske odškodninske družbe (SOD) - prodaja obveznic - vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi - amortizacijski načrt - razdelitev premoženja - dediči denacionalizacijskega upravičenca - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - upravičenja skrbnika za poseben primer - odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - protipravno ravnanje - naloge skrbnika - upravljanje premoženja - odškodninska odgovornost dedičev za škodo, ki jo je povzročil zapustnik - nerazdelna obveznost - neupravičena obogatitev - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - terjatve med določenimi osebami - pravnomočen sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja - pravnomočnost sklepa o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - novi dokazi v pritožbenem postopku - nedopustna pritožbena novota - dokazno breme - posredni dokaz - skopa trditvena podlaga - napačna uporaba materialnega prava - vmesna sodba - obseg zapuščine - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - stroški pritožbenega postopka
Skrbnik je dolžan vestno skrbeti in upravljati premoženje, ki mu je zaupano. Ni sporno, da je zapustnik, ki je bil postavljen za skrbnika za poseben primer, v postopkih, v katerih je bila priznana odškodnina v obveznicah, obveznice, z izjemo 121, prodal že pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju po denacionalizacijskih upravičencih za obveznice. Odtujitev stvari oziroma premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju presega skrbnikovo redno upravljanje. Tožnica bi zato načeloma lahko zahtevala povrnitev škode v obliki denarne odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti zapustnika. Vendar pa je razpolaganje zapustnika kot skrbnika za poseben primer dopustno, če s tem soglašajo denacionalizacijski upravičenci oziroma njegovi dediči.
Funkcija skrbnika za poseben primer je v tem, da upravlja premoženje in zastopa vse dediče do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju denacionaliziranega premoženja. Ob pravnomočnosti sklepa o dedovanju namreč zapuščina preide na dediče, ki izvršujejo vsa upravičenja iz zapuščine oziroma odgovarjajo za zapustnikove obveznosti do višine vrednosti dediščine oziroma dednega deleža. Šele takrat dedič dejansko prevzame zapuščino ter z njo upravlja. Zapustnik tožnici obračuna ni izstavil. Ker funkcija skrbnika preneha z nastopom pravnomočnosti sklepa o dedovanju, šele takrat tudi nastane njegova obveznost, da dedičem obračuna vse prejemke in izdatke v zvezi z denacionaliziranim premoženjem v času, ko je opravljal funkcijo, ter dedičem izroči njihov pripadajoči dedni delež. V konkretnem primeru je funkcija skrbnika prenehala z njegovo smrtjo, torej še pred izdajo sklepa o dedovanju.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070039
ZD člen 142. OZ člen 34, 35, 38, 38/1, 82, 82/2, 83, 92.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - plačilo domske oskrbe - (ne)jasno pogodbeno določilo
Kot je namreč to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je toženka edina zakonita dedinja po pokojnem A. A. in je zato v skladu z 142. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) odgovorna za zapustnikove dolgove. Toženka namreč tekom postopka na prvi stopnji ni podala ugovora omejitve odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene, saj predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).
V tej zvezi se toženka neutemeljeno sklicuje na ničnost aneksov št. I z dne 11. 8. 2011 in št. II z dne 16. 10. 2015, saj si je tožnica v 9. točki Dogovora z dne 3. 5. 2005 pridržala pravico, da v skladu s 17. členom Pravilnika o sprejemu, premestitvi in odpustu stanovalcev Doma upokojencev Ž. (priloga spisa A40) spremeni obseg in vrsto storitev za uporabnika, upoštevajoč njegovo stanje in potrebe, ki jih ugotovi Komisija v skladu z 29. členom Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (priloga spisa A41) tudi, če upravičenec noče skleniti pisnega aneksa k dogovoru. Tožnica lahko tako v skladu s četrtim odstavkom 29. člena navedenega Pravilnika izda tudi odločbo o premestitvi stanovalca v višji nivo oskrbe, saj mora, v skladu z 24. členom Pravilnika, spremljati uporabnikove potrebe in zaradi spremenjenih okoliščin uporabniku zagotoviti drugačen obseg ali drugo vrste storitve, in sicer ne glede na morebitno zavračanje ali odklanjanje oskrbe s strani uporabnika ali njegovih svojcev, ki na obseg oskrbe stanovalcev ne morejo imeti neposrednega vpliva. Morebitna pritožba zoper odločbo o namestitvi ali premestitvi pa ne zadrži izvršitve odločbe (96. člen ZSV). Takšne odločbe tožnica seveda ni izdala, kot to izpostavlja pritožba, saj je bila ničnost aneksov pravnomočno ugotovljena šele po smrti oskrbovanca A. A.