DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00070039
ZD člen 142. OZ člen 34, 35, 38, 38/1, 82, 82/2, 83, 92.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - plačilo domske oskrbe - (ne)jasno pogodbeno določilo
Kot je namreč to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je toženka edina zakonita dedinja po pokojnem A. A. in je zato v skladu z 142. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) odgovorna za zapustnikove dolgove. Toženka namreč tekom postopka na prvi stopnji ni podala ugovora omejitve odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene, saj predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).
V tej zvezi se toženka neutemeljeno sklicuje na ničnost aneksov št. I z dne 11. 8. 2011 in št. II z dne 16. 10. 2015, saj si je tožnica v 9. točki Dogovora z dne 3. 5. 2005 pridržala pravico, da v skladu s 17. členom Pravilnika o sprejemu, premestitvi in odpustu stanovalcev Doma upokojencev Ž. (priloga spisa A40) spremeni obseg in vrsto storitev za uporabnika, upoštevajoč njegovo stanje in potrebe, ki jih ugotovi Komisija v skladu z 29. členom Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (priloga spisa A41) tudi, če upravičenec noče skleniti pisnega aneksa k dogovoru. Tožnica lahko tako v skladu s četrtim odstavkom 29. člena navedenega Pravilnika izda tudi odločbo o premestitvi stanovalca v višji nivo oskrbe, saj mora, v skladu z 24. členom Pravilnika, spremljati uporabnikove potrebe in zaradi spremenjenih okoliščin uporabniku zagotoviti drugačen obseg ali drugo vrste storitve, in sicer ne glede na morebitno zavračanje ali odklanjanje oskrbe s strani uporabnika ali njegovih svojcev, ki na obseg oskrbe stanovalcev ne morejo imeti neposrednega vpliva. Morebitna pritožba zoper odločbo o namestitvi ali premestitvi pa ne zadrži izvršitve odločbe (96. člen ZSV). Takšne odločbe tožnica seveda ni izdala, kot to izpostavlja pritožba, saj je bila ničnost aneksov pravnomočno ugotovljena šele po smrti oskrbovanca A. A.
ZIZ člen 73, 73/1, 73/2. SPZ člen 18, 23, 23/1, 107, 107/1, 107/2, 109.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetno izkazana pravica - nedokončana etažna lastnina - zemljiškoknjižno stanje - veljavnost zavezovalnega pravnega posla
Za nedokončano etažno lastnino gre lahko, ko zatrjevani posamezni ali skupni deli stavbe v zemljiško knjigo še sploh niso bili vpisani. Sporna parkirišča pa so v obravnavani zadevi vpisana v zemljiško knjigo kot zemljiške parcele v lasti dolžnika. Z vpisom v zemljiško knjigo so te parcele postale nepremičnine in so obravnavane kot nepremičnine, to pomeni, da so stvari, ki so samostojni pravni objekti ter na ta način samostojni predmet stvarnih pravic. Ta pravni status obravnavanih nepremičnin lastnikom omogoča, da spremembe uredijo pogodbeno - za vsako spremembo sklenejo zavezovalni posel in dosežejo izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, ki mora natančno opisati, kakšno spremembo lastnik dovoljuje. Tretji pa v predlogu za odlog izvršbe, kot pravilno opozarja upnik, trdijo in dokazujejo ravno nasprotno, da noben zavezovalni in razpolagalni posel, ki bi tretjim na spornih nepremičninah podelil vsaj lastninsko pravico v pričakovanju, ni bil sklenjen. Še več, po trditvah tretjih si je dolžnik lastninsko pravico na spornih nepremičninah celo pridržal. Zgolj morebitna dejanska raba nepremičnin pa za njihov pravni status še ni odločilna.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - popravilo vozila - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - opustitev odgovora na pripravljalno vlogo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - priznana dejstva - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Tožena stranka ni odgovorila na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je ta natančno obrazložila svoj zahtevek, ugovor tožene stranke zoper sklep o izvršbi pa je vseboval zgolj splošne navedbe o neobstoju obligacijskega razmerja in o tem, da tožeča stranka servisa vozila ni opravila kakovostno, zaradi česar je toženi stranki nastala velika škoda. Sodišče prve stopnje je zato pravilno vse trditve tožeče stranke iz njene dopolnitve tožbe štelo za priznane.
V postopku v sporih majhne vrednosti pravdne stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, prav tako ni dopusten pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074658
ZDen člen 67, 77. OZ člen 190, 299, 358, 358-3, 360. ZPP člen 155, 165.
denacionalizacija - denacionalizacijski postopek - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - odškodnina v obveznicah SOD - obveznice Slovenske odškodninske družbe (SOD) - prodaja obveznic - vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi - amortizacijski načrt - razdelitev premoženja - dediči denacionalizacijskega upravičenca - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - upravičenja skrbnika za poseben primer - odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - protipravno ravnanje - naloge skrbnika - upravljanje premoženja - odškodninska odgovornost dedičev za škodo, ki jo je povzročil zapustnik - nerazdelna obveznost - neupravičena obogatitev - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - terjatve med določenimi osebami - pravnomočen sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja - pravnomočnost sklepa o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - novi dokazi v pritožbenem postopku - nedopustna pritožbena novota - dokazno breme - posredni dokaz - skopa trditvena podlaga - napačna uporaba materialnega prava - vmesna sodba - obseg zapuščine - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - stroški pritožbenega postopka
Skrbnik je dolžan vestno skrbeti in upravljati premoženje, ki mu je zaupano. Ni sporno, da je zapustnik, ki je bil postavljen za skrbnika za poseben primer, v postopkih, v katerih je bila priznana odškodnina v obveznicah, obveznice, z izjemo 121, prodal že pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju po denacionalizacijskih upravičencih za obveznice. Odtujitev stvari oziroma premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju presega skrbnikovo redno upravljanje. Tožnica bi zato načeloma lahko zahtevala povrnitev škode v obliki denarne odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti zapustnika. Vendar pa je razpolaganje zapustnika kot skrbnika za poseben primer dopustno, če s tem soglašajo denacionalizacijski upravičenci oziroma njegovi dediči.
Funkcija skrbnika za poseben primer je v tem, da upravlja premoženje in zastopa vse dediče do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju denacionaliziranega premoženja. Ob pravnomočnosti sklepa o dedovanju namreč zapuščina preide na dediče, ki izvršujejo vsa upravičenja iz zapuščine oziroma odgovarjajo za zapustnikove obveznosti do višine vrednosti dediščine oziroma dednega deleža. Šele takrat dedič dejansko prevzame zapuščino ter z njo upravlja. Zapustnik tožnici obračuna ni izstavil. Ker funkcija skrbnika preneha z nastopom pravnomočnosti sklepa o dedovanju, šele takrat tudi nastane njegova obveznost, da dedičem obračuna vse prejemke in izdatke v zvezi z denacionaliziranim premoženjem v času, ko je opravljal funkcijo, ter dedičem izroči njihov pripadajoči dedni delež. V konkretnem primeru je funkcija skrbnika prenehala z njegovo smrtjo, torej še pred izdajo sklepa o dedovanju.