Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 15.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - vpis površine kmetijskih zemljišč v evidenco GERK
Po slovenskem pravu, ki je v skladu z evropskimi predpisi, izhaja zahteva oziroma kriterij upravičenosti do izplačila plačilnih pravic, ki je v tem, da so morale biti površine kmetijskih zemljišč posameznega kmetijskega gospodarstva vpisane v evidenco GERK pri tem gospodarstvu vsaj deset mesecev od 31. decembra 2006 dalje.
ZBPP člen 24, 36. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7. ZUS-1 člen 4.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločitve - varstvo ustavnih pravic
Presoje, kako je naveden abstraktni zakonski dejanski stan izpolnjen v obravnavanem primeru, izpodbijana odločba ni vsebuje.
Ker je tožnik imel sodno varstvo v rednem upravnem sporu (v katerem je sodišče presojalo zakonitost izpodbijane odločbe in preko zatrjevanih nepravilnosti tudi uveljavljane kršitve človekovih pravic), niso podani pogoji za hkratno sprožitev subsidiarnega upravnega spora, tj. zaradi varstva ustavnih pravic.
Iz določb ZSPOZ izhaja, da Slovenska odškodninska družba d.d. z odločbo zgolj odmeri oz. izračuna višino odškodnine po zakonskih kriterijih, ki so določeni v 10. členu ZSPOZ in da torej ni pristojna odločati o kakršnihkoli vsebinskih vprašanjih v zvezi s tem.
nadzorni odbor občine - sklep o imenovanju članov odbora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o imenovanju nadzornega odbora ne po vsebini in ne po obliki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. ZLS (in tudi ne kakšen drug zakon) namreč ne določa, da bi bilo imenovanje oziroma razrešitev članov nadzornega odbora upravna stvar glede na drugi odstavek 2. člena ZUP. Članstvo v nadzornem odboru namreč ne pomeni uresničevanje pravice posameznika oziroma posameznikov, temveč uresničevanje zakonsko določene pravice organa - v obravnavanem primeru občinskega sveta -, ki imenuje člane nadzornega odbora. Pri tem tudi ni pomembno, da so tožniki že bili imenovani za člane nadzornega odbora, saj jim je mandat prenehal ex lege s prvo sejo novo izvoljenega sveta glede na prvi oziroma drugi odstavek 41. člena ZLS. Članstvo v nadzornem odboru torej ni pravica ali neposredna pravna korist tožnikov, kar pa posledično pomeni, da izpodbijani sklep ni posegel v pravno varovan položaj tožnikov.
Pri plinovodu, ki poteka preko parcele tožnikov gre za vprašanje služnosti in z njo povezanih pravic, kar pa ne posega v odmero občinskega komunalnega prispevka po ZPNačrt.
V postopku odobritve pravnega posla tožnik ni bil uspešen, zato ni dokazal, da bo pridobil kmetijska zemljišča, ki bi jih potreboval za priznanje statusa kmeta.
brezplačna pravna pomoč - odobritev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - izpodbijanje splošnega akta
V konkretnem primeru tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bila tožničina tožba zavržena, ker je bilo ugotovljeno, da akt, ki ga tožnica izpodbija, ne predstavlja posamičnega, temveč splošni akt ter da tako ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - poseg v pravice lastnikov sosednjih zemljišč - ugovori stranskega udeleženca
V postopkih izdaje gradbenega dovoljenja lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravno varovane pravice in pravne koristi, to je pravice, ki so kot takšne varovane v predpisih.
davek od dohodka pravnih oseb - vodenje poslovnih knjig - izplačila iz kapitalskih dobičkov
V konkretnem primeru tožeča stranka poslovnih knjig ni vodila skladno z določbami SRS, ZGD in ZDavP ter je preko obravnavanih računov strank poslovala v nasprotju z določbami ZTVP-1. Po določbah ZTVP-1 namreč velja, da borzno posredniška družba ne sme uporabljati denarnih sredstev strank niti za svoj račun niti za račun drugih strank pa tudi, da ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti, razen storitev v zvezi z vrednostnimi papirji. Kljub temu je tožeča stranka račune strank uporabljala v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami.
upravni postopek - stroški postopka - po uradni dolžnosti začet postopek
Med strankama je nesporno, da se postopek ni začel na zahtevo tožnice. To pa pomeni, da je tožena stranka na podlagi določbe drugega odstavka 113. člena ZUP tožnici dolžna priznati stroške pritožbenega zastopanja, če so bili ti pravilno priglašeni.
dohodnina - akontacija dohodnine - obdavčljivi dohodki - drugi dohodki - prejemki v naravi - udeležba na predstavitvah farmacevtskih izdelkov - izleti - davčni zavezanec - višina davčne osnove
Glede na vsebino posameznih dogodkov oziroma prireditev so njihovi udeleženci vsekakor pridobili določeno ekonomsko korist, pri čemer namen prireditve (promoviranje novih izdelkov tožeče stranke) na opredelitev koristi kot dohodka sam po sebi nima neposrednega vpliva. Tudi če je prireditev organizirana z ekonomskim ciljem – zaradi reklamiranja izdelka, to še ne izključuje izplačila prejemka oziroma povračila stroškov udeležencem, kot prejemek (v naravi) pa tudi ni izključena možnost npr. ogleda gledališke predstave.
Neutemeljen je ugovor, da pri predstavitvi zdravila ni podlage za obdavčenje, ker ni davčnega zavezanca. Udeleženci prireditve kot fizične osebe so nedvomno bili, le da niso bili identificirani poimensko, kar pa še ne pomeni, da ni podlage za obračun akontacije dohodnine.
Zastavi pa se vprašanje, v kakšnem obsegu oziroma kakšni višini je udeležencem v konkretnih primerih posameznih prireditev ekonomska korist dejansko nastala in ali jo je mogoče opredeliti kot drug dohodek iz 105. člena ZDoh-2. Kot dohodek in s tem obdavčljiv prejemek je namreč mogoče šteti le tistega, ki pripade posamezniku neposredno in ki ga je kot takšnega (kot posameznikovo obogatitev) mogoče izmeriti.
ZVO-1 člen 73, 73/2. Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja člen 11, 12, 12, 14.
okoljevarstveno dovoljenje - vplivno območje - elaborat o vplivnem območju - območje vrednotenja - stranka v postopku
Določitve območja vrednotenja na podlagi 14. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja in vplivnega območja, relevantnega za določitev stranskih udeležencev po določbi 73. člena ZVO-1, ni mogoče enačiti. Sestavni del okoljevarstvenega dovoljenja je elaborat o določitvi vplivnega območja naprave, ki ga zagotovi upravljavec in ki vsebuje opredelitev območja, na katerem je mogoče pričakovati, da bo obratovanje naprave povzročilo obremenitev okolja, ki lahko vpliva na zdravje ali premoženje ljudi. 14. člen Uredbe pa se nanaša na drugo dejansko in pravno situacijo ter ga je treba razlagati v povezavi še z drugimi predpisnimi določbami iste Uredbe.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - bonus pri prodaji - izdajatelj računa
Realizacija dogovorjenega, tj. upoštevanje oziroma priznanje dogovorjenega bonusa pri prodaji izdelkov tožeče stranke v konkretnem primeru ni sporno. Spora tudi ni o tem, da je dogovorjena boniteta neposredno povezana s poslovanjem tožeče stranke in z njenimi prihodki. Čim pa je tako, je podana podlaga tudi za to, da se tožeči stranki obveznost iz tega naslova prizna kot davčno potreben odhodek. Zaračunana ji je bila namreč storitev, ki je bila dejansko opravljena, in to na način, kakršen je bil dogovorjen s pogodbo. V osnovnem poslu tožeča stranka sicer res ne nastopa kot stranka, zato pa sta stranki posla obe matični družbi, ki imata kot obvladujoči družbi odločilen vpliv tako na poslovno politiko kot na tekoče posle v obeh odvisnih družbah ter s tem tudi na realizacijo dogovorjenega po krovni pogodbi. To pa v konkretnem primeru pomeni, da izdajatelj računa ni bistven, temveč je bistvena (poslovna) narava in dejanska realizacija dogovorjene storitve, kar pa je (oboje) nesporno podano.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - odredba
Z odredbami, ki se predlagajo v izvršbo, se ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in torej ne gre za konkreten upravni akt, ki se izvršuje v upravni (davčni) izvršbi, temveč gre, ne le po nazivu, temveč tudi po vsebini, za izvedbeni akt - finančni nalog, s katerim je minister zgolj odredil izplačilo (z odločbo in pogodbo) dodeljenih zneskov. Pri tem gre za dodelitev iz sredstev, ki so bila že na podlagi zakona (2. odstavka 82. člena ZMed) predvidena za določen namen in s tem izločena iz sredstev tožeče stranke, ki jih zato ne more šteti za svoja. Takšno stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče. Čim je tako in odredbe niso odločbe, pa ni podan izvršilni naslov iz 146. člena ZDavP-2, s tem pa ni izpolnjena formalna predpostavka za dopustnost izvršbe.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - denacionalizacijski upravičenec - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
V postopku denacionalizacije je mogoče dopolnjevati vlogo z listinami in morebitnimi drugimi dokazili, ne samo glede podržavljenega premoženja, katerega obseg vrnitve je bil pravočasno zahtevan, temveč tudi glede upravičenca do denacionalizacije, ki je bil naveden v pravočasno vloženem denacionalizacijskem zahtevku (vlogi). To pa pomeni, da dopolnjevanje vloge po preteku roka za vložitev zahtevka z navedbo novega denacionalizacijskega upravičenca procesno ni mogoče.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - zavrženje tožbe
Tožnik mora v tožbi izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist. V obravnavanem primeru tožnik v postopku spremembe oziroma izdaje izpodbijanega prvostopnega upravnega akta ni sodeloval, pa tudi sicer ni izkazal, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravnih koristi.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZDoh člen 15, 16, 18. ZUP člen 237, 237/2.
davek od dobička pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - upravni spor - odprava izpodbijane odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe - kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe - arbitrarnost
Tožeča stranka napada odločitev tožene stranke zlasti v delu, ki ga je na njeno pritožbo s svojo odločbo odpravil že davčni organ druge stopnje in zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponovni postopek. Odločitev sodišča o tožbenih ugovorih, ki se nanašajo na odpravljeni del odločitve, zato ne more imeti pravnih učinkov. To pomeni, da tožeča stranka za izpodbijanje tega dela odločitve nima več pravnega interesa.
Sodišče pri pregledu spisov in izpodbijane odločbe v delu, ki je predmet presoje, ni zasledilo nobene arbitrarnosti s strani davčnih organov. Zakonske določbe (ZDoh), na katerih temelji odločitev, so bile dovolj jasne in v času nastanka obveznosti tudi že podprte tako z upravno kot z upravno-sodno prakso. Dejansko stanje v tem delu ni sporno. Na katere njene argumente ni odgovorjeno v odločbi, pa tožeča stranka ne pove.