IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS03531
ZOR člen 280. ZIP člen 144, 144/1, 144/2. ZPP (1977) člen 71, 71-5, 71-6, 73, 73/1, 73/3.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - prikrajšanje upnika - ohranitev poplačilne pravice upnika kljub kasnejšemu razpolaganju dolžnika z nepremičnino - izvršba na nepremičnine - zaznamba izvršbe - izločitev sodnika - sodelovanje sodnika pri izdaji odločbe nižjega sodišča - nepristranost sodnika - zahteva za izločitev
Po določbi 280. člena ZOR so izpodbojna dejanja dolžnika, ki povzročijo prikrajšanje upnika in če so poleg prikrajšanja izpolnjeni še drugi pogoji. Obstoj drugih pogojev (oškodovalna namera, neopravičljiva nevednost dolžnika, vednost pridobitelja za oškodovalno namero dolžnika itd.) pa je odločilen šele v primeru, če je z dolžnikovim dejanjem povzročeno prikrajšanje upnika, kar je temeljni pogoj.
Ohranitev poplačilne pravice kljub razpolaganju dolžnika pa pomeni, da dolžnikovo razpolaganje (odplačno ali neodplačno) ni povzročilo prikrajšanja upnika.
Dejstvo, da je isti sodnik sodeloval v izvršilnem in pravdnem postopku, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bil sodnik izključen po zakonu samem, saj 5. točka 71. člena ZPP prepoveduje sodniku le sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča v isti zadevi. Izvršilni in pravdni postopek pa ne predstavljata iste zadeve. Poleg tega pa pravdni in izvršilni postopek tudi nista tekla med istimi udeleženci postopka. V obeh postopkih se isti udeleženci namreč pojavljajo le na aktivni strani, na pasivni strani pa je kot dolžnik v izvršilnem postopku nastopal S. Š., v obravnavani pravdni zadevi pa je tožbeni zahtevek naperjen le proti J. F.
Izločitveni razlog iz 6. točke 71. člena ZPP (obstoj okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranosti) pa bi tožeča stranka lahko uveljavljala med postopkom, vendar le na način, ki je določen v 3. odstavku 73. člena ZPP. Tega pa ni storila.
ZPP (1977) člen 421, 421-9.ZOR člen 185, 185/3, 185/4.
revizija - novi dokazi - pravočasnost revizije - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina - obnova revizijskega postopka
Tožena stranka do prejema sklepa o zavrženju revizije ni vedela, da so podatki dohodne štampiljke na reviziji (na podlagi katerih je bila revizija zavržena kot prepozna) različni od podatkov oddajne knjige njene pooblaščenke, s katerimi bi se sicer morali ujemati. Za razliko je izvedela iz revizijskega sklepa. Zato so z vročitvijo revizijskega sklepa podatki te oddajne knjige dobili pomen "novega dokaza" v smislu 9. točke 421. člena ZPP.
Brez podlage je toženkino revizijsko stališče, da tožnikov zahtevek za plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo ni utemeljen zato, ker je tožnik (kot oškodovanec) že sam vzpostavil prejšnje stanje v naravi. Za takšno stališče ni mogoče najti podlage v materialnem pravu, ki ga je za odgovor potrebno upoštevati, to pa so določbe 185. člena ZOR.
sprememba tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (naknadna eventualna kumulacija) - revizija - dovoljenost revizije - nedenarni eventualni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravice tožene stranke, če tožeča stranka ne opredeli vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka je v tožbi, vloženi 7.9.1992, navedla vrednost spornega predmeta (VSP) 25.000,00 SIT, s čimer si je zagotovila pravico do revizije. Med postopkom je postavila 24.11.1994 podredni zahtevek, kateremu naj bi sodišče ugodilo, če ne bi ugodilo glavnemu zahtevku. Šlo je za naknadno eventualno kumulacijo (drugi odstavek 188. člena ZPP). Hkrati je šlo za spremembo tožbe, saj eventualni zahtevek ni istoveten z glavnim zahtevkom (prvi odstavek 191. člena ZPP). Ob tem tožeča stranka ni navedla VSP, pa čeprav gre tudi tu za nedenarni zahtevek (drugi odstavek 40. člena ZPP). Pri opisani kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, le da jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Zato je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede odločitve o vsakem izmed zahtevkov. Za eventualnega tožeča stranka, kot rečeno, ni navedla VSP. Tožena stranka je v svoji pripravljalni vlogi - prvi po tistem, ko je bil postavljen eventualni zahtevek, navedla VSP 120.000,00 SIT, pri čemer ni opredelila, na katerega izmed zahtevkov naj bi se nova VSP nanašala. Tako ali tako pa ima po zakonu pravico in dolžnost določiti VSP le tožeča stranka (drugi odstavek 186. člena in drugi odstavek 40. člena ZPP), ki tako zagotovi pravico do revizije sebi kakor tudi nasprotni stranki. Tožena stranka ima le možnost opozoriti sodišče, da je VSP prenizko določena, kar pomeni, po sklepanju od manjšega k večjemu, da ima to možnost tudi, kadar VSP sploh ni določena. To mora storiti do časovnega mejnika - pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 40. člena ZPP) in v tem roku mora tudi sodišče reagirati na to opozorilo. Tega tožena stranka ni storila in tako ni zagotovila pravice do morebitne revizije ne sebi ne tožeči stranki. In končno, tudi če bi šteli, da je tožeča stranka ob postavitvi eventualnega zahtevka povezala VSP z VSP glavnega zahtevka, ker gre pač pri obeh zahtevkih za isti predmet - parceli, revizija ni dovoljena, ker takrat vrednost 25.000,00 SIT ni presegla zneska 80.000,00 SIT kot mejnega zneska za dovoljenost revizije.
pravice in dolžnosti zakoncev - razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca v času trajanja zakonske zveze in po razvezi - porodniški dopust
V dosedanjem postopku sta obe sodišči ugotavljali le obstoj okoliščin iz 81. člena ZZZDR. Po presoji revizijskega sodišča pa so, ne glede na kratkotrajnost zakonske zveze in v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeni dejstvi, da pravdni stranki tekom trajanja zakonske zveze praktično nista ustvarili nobenega skupnega premoženja in da tožeča stranka po razvezi zakonske zveze ni niti brezposelna (zaradi občasnega dela), niti nesposobna za delo, za odločitev o preživninskem zahtevku tožeče stranke odločilne tudi okoliščine, ki so obstajale ob rojstvu otroka. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je ob sklenitvi zakonske zveze na toženčevo željo prenehala z občasnim delom. Zatrjevala je tudi, da jo je toženec takoj po rojstvu otroka "spodil od doma". Če sta ti dve trditvi točni, potem po presoji revizijskega sodišča ne more biti prav nobenega dvoma, da tožeče stranke vsaj v času od rojstva otroka pa do preteka časa, ki pripada materam za varstvo in nego ob rojstvu otroka (porodniški dopust), tožeče stranke ni mogoče opredeliti kot zakonca, ki je za delo sposoben. To pa z drugimi besedami pomeni, da bi bila tožeča stranka upravičena do preživnine vsaj v času trajanja porodniškega dopusta, vendar pa seveda le v primeru, če v navedenem času ni imela sredstev za preživljanje.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti - bodoča škoda - zmanjšanje odškodnine - pogoji
Pravno pravilna je tudi odločitev pritožbenega sodišča, da je tožeča stranka upravičena do denarnega zadoščenja zaradi duševnih bolečin, ki jih je trpela zaradi začasnega zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti. Zmanjšanje življenjskih aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin zajema vse omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih oziroma bi jih po rednem teku stvari opravljal v bodočnosti. Z omejitvijo se razume tudi opravljanje aktivnosti s povečanimi napori ali v posebnih pogojih. Ta oblika škode je praviloma res trajne narave, denarna odškodnina pa se lahko prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in če to opravičujejo posebne okoliščine. Vsi navedeni pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni.
Revizija izpodbija tudi odločitev obeh sodišč, da pogoji za zmanjšanje odškodnine po 191. členu ZOR niso izpolnjeni. Tudi v tem delu revizija ni utemeljena. Iz ugotovitev obeh sodišč namreč izhaja, da so premoženjske razmere tožene stranke ugodnejše od premoženjskih razmer tožeče stranke, ugotovljeno premoženjsko stanje tožene stranke pa je tako, da jo plačilo popolne odškodnine ne bo spravilo v pomanjkanje. Odločitev obeh sodišč, da pogoji za zmanjšanje odškodnine iz 191. člena ZOR niso izpolnjeni, je zato materialnopravno pravilna. Revizijsko sodišče pri tem še dodaja, da je eden od pogojev za zmanjšanje odškodnine po 191. členu ZOR tudi ta, da škoda ne sme biti povzročena iz hude malomarnosti (ali namenoma). Ob upoštevanju ugotovitve nižjih sodišč, da sta toženca pustila v območju ceste nekaj metrov dolgo in zakrivljeno železno palico, ki je poškodovala tožnico, pa je močno vprašljivo, ali bi se tako ravnanje toženih strank res lahko opredelilo kot ravnanje, ki ni storjeno iz hude malomarnosti.
ZZZDR člen 129, 132, 132/5. ZIP člen 172, 172/1-3, 173.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje o upoštevanju kolektivnih stroškov, ki nastajajo v družinski skupnosti. Sodišče druge stopnje pravilno poudarja, da zakonca krijeta stroške skupnega gospodinjstva v sorazmerju s svojimi možnostmi. Prav tako pravilno poudarja, da je toženec primarno dolžan izpolnjevati svoje preživninske obveznosti. Gre za zakonito dolžnost (123. člen ZZZDR, primerjaj še npr. 172 in 173. člen Zakona o izvršilnem postopku), ki jo mora preživninski zavezanec izvrševati v skladu s svojimi možnostmi in potrebami upravičenca (129. člen ZZZDR). Zato revizijsko sodišče soglaša s sodiščem druge stopnje, da je za razsojo o preživninskem zahtevku odločilno predvsem to, kakšne dohodke ima preživninski zavezanec in ali ima še kakšne druge preživninske obveznosti. Te ugotovitve pa sodbi druge in prve stopnje imata.
ZOR člen 177, 454, 516. ZPP (1977) člen 7, 7/2, 8.
prodaja - soglasje volj - izpodbojne pogodbe - prenehanje pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe (roki) - plačilo kupnine - čas in kraj plačila
Revizijsko sodišče mora poudariti, da sodi ugotovitev prave volje strank pri sklepanju pogodbe med dejanske ugotovitve. Sodišče mora v vsakem postopku posebej ugotoviti, in sicer na podlagi vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP), kaj sta hoteli pogodbeni stranki, ko sta sklepali pogodbo.
Takšne narave je tudi ugovor, da je toženec aneks podpisal brez očal. Toženec tega med postopkom ni dokazal, dokazno breme pa nosi sam (2. odstavek 7. člena ZPP). Sicer pa, če toženec ni imel očal ob podpisu aneksa z dne 10.5.1990, pa je aneks gotovo prebral doma (z očali), in bi lahko reagiral takoj ali v rokih predvidenih v Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Rok za izpodbijanje tega dela pravnega posla (izpodbijati je mogoče pogodbo v celoti ali v njenem delu) še ni potekel niti ne 1.2.1991, ko je tožnik že grozil s tožbo (117. člen).
Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 4. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (1994) člen 4, 19.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - svetovalec
Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo, ali je bilo dejansko stanje sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. Take odločbe stranka ne more učinkovito izpodbijati in sodišče ne more preizkusiti njene zakonitosti.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok)
Sodišče mora po 78. členu ZZZDR ob odločanju o razvezi zakonske zveze v primeru nesporazuma med staršema, ali če sporazum ni v skladu s koristmi otroka, po uradni dolžnosti odločiti o njegovem varstvu in vzgoji. To pomeni, da v tem delu ni vezano na zahtevek pravdnih strank in da lahko izvaja tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale. Med postopkom ni bilo ugotovljeno, da živi tožnica v izvenzakonski skupnosti s sedanjim partnerjem. Pri izvedencu tudi ni izjavila, da želi ustvariti novo družinsko skupnost. Pravdni stranki pa v zvezi s tem vprašanjem tudi nista izjavljali ničesar takšnega, kar bi lahko vplivalo na odločitev sodišča, da v tej zvezi opravi še nadaljnji dokazni postopek. Sodišče prve stopnje zato ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko se s tem vprašanjem ni ukvarjalo.
pritožba zoper sodbo - rok za vložitev pritožbe - rok za dopolnitev (utemeljitev) pritožbe - izvajanje dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje
Prepozno podano dodatno pritožbeno utemeljitev zadenejo iste posledice kot prepozno oddano pritožbo (348. člen ZPP).
1) Dejstvo, da še nista bila odkrita sostorilca pri kaznivem dejanju in avtomobila, ki sta bila uporabljena pri kaznivem dejanju pomeni opravičeno bojazen, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja.
2) Obdolženčevo sklicevanje na alibi, ki naj bi ga potrdili dve priči, katerih najprej ni hotel imenovati, nato pa nista potrdili njegovih trditev, ob upoštevanju načina njegovega zagovora, so okoliščine, ki kažejo, da bo obdolženec vplival na priče.
revizija - dovoljenost revizije - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja zaradi odstopa od pogodbe - varščina - vračilo varščine
Revizijsko sodišče v nasprotju s stališčem revidenta, da je zaradi odpovedi najemnega razmerja s strani tožnice "za konkretno zadevo nepomembno" toženčevo ravnanje, ko je 11.7.1991 zaprl lokal, sprejema pravilno razlago nižjih sodišč, po kateri je toženec, ko je lokal zaklenil, "dejansko pristal v odstop od pogodbe, saj bi se v nasprotnem primeru moral braniti predčasnemu prenehanju najemnega razmerja".
Kar zadeva kupnino za stanovanja, ki so jih lastniki morali prodati prejšnim imetnikom stanovanjske pravice po določbah 117. in naslednjih členov stanovanjskega zakona (SZ), pa je ugotoviti, da določbe stanovanjskega zakona o oblikovanju kupnine niso prepovedovale pogodbenikom, da bi sporazumno dogovorili drugačno višino kupnine. V tem primeru je bila kupnina dogovorjena v tolarjih in v skladu z določbami predvsem 119. in 121. člena SZ. S tem pa, ko se je v tolarjih dogovorjena obveznost zavarovala z valutno klavzulo, se tolarska narava obveznosti ni spremenila v valutno obveznost.
Kupnina se zaradi tega zavarovanja tudi ni spremenila oziroma zvišala. Z valutno klavzulo se je torej zgolj zavarovala realna vrednost v tolarjih dogovorjene kupnine s pomočjo tuje valute (pred negativnimi učinki morebitne inflacije). V zvezi z valutno klavzulo pa je še dodati, da je 5. člen zakona o deviznem poslovanju izrecno dovolil uporabo deviz kot vrednostne osnove v pogodbah med domačimi osebami (Ur. list RS, št. 1/91).
ZP člen 207a, 222. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov člen 15, 15/2-4, 22.
zahteva za sodno varstvo - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Konec obratovalnega časa diskoteke kaznovane je bil ob petkih in sobotah tudi določen za 4. uro naslednjega dne in v tem pogledu usklajevanje po določbah 22. člena pravilnika ni bilo potrebno, s pravilnikom predpisani okvir obratovalnega časa za tovrstne lokale pa ni bil prekoračen.
V reviziji tako kot ves čas postopka vztrajata na stališču, da je bilo glede temelja za plačilo odškodnine že pravnomočno razsojeno in da drugačno stališče nižjih sodišč ni pravno pravilno.
Revizijska izvajanja tožnikov, kolikor se nanašajo na učinke spodaj omenjene že pravnomočne sodne odločbe na odločitev v tem sporu, so procesnopravne narave. Niso pa pravilna, to je utemeljena. Namreč omenjena pravnomočna sodba je dajatvena. Ta pa ima učinke le v mejah postavljenega oziroma dosojenega zahtevka, ki ne segajo preko njega (prvi odstavek 333. člena ZPP). V pomoč boljšemu razumevanju lahko služi primer vmesne ugotovitvene sodbe, s katero se ugotovi obstoj pravnega razmerja oziroma podlage: ugotovitev določenega pravnega razmerja se nanaša le na tisti zahtevek, o katerega podlagi je bila izdana vmesna sodba. Ta učinkuje le v konkretni pravdi, ne pa samostojno, torej za konkreten zahtevek in ne preko njega (za razliko od ugotovitvenih sodb, s katerimi se z učinkom pravnomočnosti ugotovi obstoj določene pravice ali pravnega razmerja). Na podlagi povedanega je zaključiti, da mora sodišče v vsakem takem primeru, kot je obravnavani, ugotavljati obstoj odškodninskega temelja (ki ga tožnika v tem sporu - kot bo pojasnjeno spodaj - nista uspela dokazati).
ZOR člen 111, 112, 112/2, 117, 139. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3.SZ člen 117.
neveljavnost pogodb - izpodbojne pogodbe - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - čezmerno prikrajšanje
Razveljavitev pogodbe z dne 16.12.1991 bi morala toženka uveljavljati v roku 1 leta, upoštevajoč predpostavke 117. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) zaradi zmote oziroma 139. člena ZOR zaradi čezmernega prikrajšanja. Ker tožnik po ugotovitvah nižjih sodišč ni soglašal z razveljavitvijo pogodbe (ta zaključek sta sodišči nižjih stopenj oprli na vsebino tožnikovega dopisa z dne 4.3.1992) - zgolj njegovo soglasje pa bi lahko pripeljalo do sporazumne razveljavitve pogodbe (arg. iz drugega odstavka 112. člena ZOR) - bi morala toženka uveljavljati razveljavitev pogodbe s tožbo. Z (nasprotno) tožbo pa toženka po pravilnih zaključkih sodišč druge in prve stopnje ni mogla uspeti, ker po njunih ugotovitvah ni dokazala obstoja predpostavk, ki jih terja izpodbojnost posla po določbah 111. oziroma 139. člena ZOR, tožbo pa je tudi vložila po preteku enoletnih prekluzivnih rokov.
ZOR člen 154, 206, 206/3, 207, 646, 646/1, 647. ZCes 1981 člen 2.
povzročitev škode - odgovornost več oseb za isto škodo - povrnitev gmotne škode - podlage za odgovornost - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca gradbena pogodba - zmanjšanje in izključitev odgovornosti - ravnanje izvajalca po zahtevi naročnika
Izvajalec odgovarja za škodo, čeprav je delal po naročilu naročnika, vendar pa je solidarna odgovornost naročnika in izvajalca podana le za škodo, povzročeno z izvajanjem del, ki so bila izvedena in v časovnem okviru, kot so se izvajala.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo pri enajstletnem (11) otroku, in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah.