Opis ravnanj obdolženk v sklepu o preiskavi je razumljiv, konsistenten in dovolj natančen, da ustreza določbam 1. odstavka 169. člena v zvezi s 3. odstavkom 168. člena ZKP.
Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln člen 6.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti
Odločba, odpravljena po nadzorstveni pravici nima pravnih učinkov in ne more biti podlaga za ugotavljanje pomembnih dejstev v upravnem postopku.
SZ člen 116, 116/1, 116/3. ZTLR člen 24, 25, 26. ZSR člen 29.
obveznosti imetnika stanovanjske pravice - izvrševanje sprememb v stanovanju - adaptacija stanovanja - privatizacija stanovanj - priznanje solastniškega deleža
Po določilu prvega odstavka 116. člena SZ so lahko z dnem uveljavitve stanovanjskega zakona postali lastniki stanovanj le občani, ki so si svoje stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Te zakonite podlage za pridobitev lastninske pravice v obravnavanem primeru ni bilo mogoče uporabiti, ker je tožnik s preureditvami zgolj preurejal že preje obstoječe stanovanje, v katerem je bil imetnik stanovanjske pravice in si torej z zatrjevanimi deli ni razrešil stanovanjsko vprašanje s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši. Njegova vlaganja tudi niso predstavljala prispevka za pridobitev stanovanjske pravice, ker je to pravico kot tudi stanovanje že imel pred spornimi vlaganji (tretji odstavek 116. člena SZ). Katere prostore predstavljajo skupni prostori, pa določa 8. člen SZ in med take prostore ni mogoče prišteti obstoječih stanovanj, čeprav so v slabšem stanju kot je zatrjeval tožnik. V času veljavnosti predpisov o stanovanjskih razmerjih in stanovanjskem gospodarstvu, to je pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, pa z adaptacijo stanovanja, na katerem je kdo že imel stanovanjsko pravico ali pa pravico uporabe, tak investitor na njem ni mogel pridobiti lastninskega deleža. Prav tako ne pozna pridobitve lastninske pravice na tak način, kot se uveljavlja v tem sporu, zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Določbe 24. do 26. člena navedenega zakona se nanašajo na primere gradnje stavbe ali druge zgradbe na tujem zemljišču. Za tak primer tu ni šlo. O spojitvi dveh stvari pa tudi ni možno govoriti, ker obstaja po tožnikovih posegih še naprej le ena enako velika hiša, v kateri se tudi število stanovanj ni povečalo. Tožnik bi mogel pridobiti lastninsko pravico z vlaganji le v primeru, če bi se pred tem ustrezno dogovoril z lastnikom hiše. Takega dogovora pa tožnik niti ni zatrjeval. Zato njegov stvarnopravni zahtevek nima podlage niti v določbah ZTLR.
Zakon o razveljavitvi pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo (1946) člen 4. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 281.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
Obsojenec naj bi napeljeval člane stalnega omizja v bifeju h kaznivim dejanjem zoper javni red in mir, s tem da naj bi klevetal vodilne predstavnike FLRJ, pri čemer ni opisano, kakšna naj bi ta dejanja zoper javni red in mir bila. Opis dejanja ne ustreza nobenemu od kaznivih dejanj zoper javni red in mir iz 15. poglavja Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, takrat veljavni Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Ur. list FLRJ, št. 59/46 z dne 23.7.1946) pa takšnih kaznivih dejanj ni poznal.
Organizacija ni odgovorna za škodo, ki jo je delavec utrpel, ker mu je pri prenosu kante za smeti le-ta zdrsnila in padla na palec desne noge ter mu ga poškodovala. Ni podana ne krivdna, ne objektivna odgovornost.
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo formalno in vsebinsko uveljavlja revizija. Iz izreka drugostopenjske sodbe in sklepa ni razvidno, kaj spreminja sodišče. Sodbe prvostopenjskega sodišča v prvem odstavku tako, kot je to storilo, ne more spremeniti, saj je bil v prvem odstavku samo zavrnjen tožničin zahtevek, ki ga je sodišče v celoti citiralo.
Sprememba citata ne pomeni spremembe izreka sodbe. Če pa je imelo drugostopenjsko sodišče namen spreminjati odločitev organov tožene stranke, kar bi bilo smiselno, bi to moralo storiti drugače. Lahko bi spremenilo celoten izrek sodbe sodišče prve stopnje, če bi izreklo drugi disciplinski ukrep, ali pa sprejelo drugačno pravno kvalifikacijo, ki na samo odločitev sodišča prve stopnje glede disciplinskega ukrepa ne more vplivati, pojasniti v obrazložitvi sodbe. Poleg tega s takim izrekom kot je sedaj, ni jasno, ali se nova pravna kvalifikacija nanaša na obe prej očitani disciplinski kršitvi (po 8. in 16. točki 111. člena pravilnika), ali velja sprememba samo za eno in za katero kvalifikacijo.
Zakon o Kobilarni Lipica člen 17, 21. ZDR (1990) člen 32, 35. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kršitev določb pravdnega postopka
Revidentka je univerzalna pravna naslednica tožene stranke je takšno nasledstvo določeno v zakonu, izhaja pa tudi iz sklepa registrskega sodišča. Zaradi tega so neutemeljeni revizijski ugovori glede pomanjkanja pasivne legitimacije in kršitve določbe 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Vprašanje, ali revidentka ima možnosti, da bi tožnike ponovno sprejela v delovno razmerje in jim plačala razliko plače, je lahko predmet morebitnega izvršilnega postopka, ne pa revizije.
SKPG člen 30. Kolektivna pogodba za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo člen 16.
plače in drugi prejemki - uvrstitev v tarifni razred
Če tožena stranka ni štela za potrebno, da s sistemizacijo določi vrsto in zahtevnost delovnih mest, je za presojo skladnosti uvrstitve delavcev v tarifni razred z določbami panožne kolektivne pogodbe oziroma internimi akti pravno pomembno ugotovitev narave in stopnje zahtevnosti dela, ki ga delavec opravlja.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas
Zaradi stečaja najemodajalca, poslovnih prostorov in odprtega stečajnega postopka ter sklenjene pogodbe, delo res bilo tako, da se ga lahko opredeli kot delo za določen čas. Zato je že zgolj iz tega razloga bilo možno sklepati delovna razmerja za določen čas. Če pa se upošteva, da je tožena stranka za določen čas zaposlila delavce, ki so zaradi stečaja podjetja, po zakonu izgubili delo zaradi prenehanja delovnega razmerja, smiselno pomeni vključitev v postopek razreševanja zaposlitve presežkov (čeprav v spornem primeru ne gre za presežne delavce v smislu določil ZDR, ampak za brezposelne zaradi stečaja) delavcev drugega delodajalca, kar je osnova za sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Zakonska podlaga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je torej bila in zato ni utemeljeno navajanje tožnika, da so bila delovna razmerja nezakonito sklepana za določen čas.
disciplinska odgovornost - sodni postopek - izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - pomanjkanje aktivne legitimacije dedičev za vložitev revizije
V določbi 389. člena ZPP so vsebovane meje preizkusa revizijskega sodišča, med katerimi je v 2. odstavku določeno, da mora imeti oseba, ki zahteva revizijo, pravico za njeno vložitev. Po omenjenem zakonskem določilu revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da z izpodbijano sodno odločbo ni bilo odločeno o premoženjskopravni terjatvi pok. V.M., ki se lahko podeduje, niti o njegovem statusnem vprašanju, ki bi imelo premoženjskopravne posledice, revidentki nimata pravice za vložitev revizije.
KPDZD člen 41. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7, 8, 11, 12.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpoved delovnega razmerja
V primeru odpovedi delovnega razmerja gre za poseben disciplinski ukrep, ki je predviden samo v razmerju med delavcem in zasebnim delodajalcem in ki v drugih delovnih razmerjih ni možen, kljub temu, da je po vsebini in posledicah podoben disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega razmerja, kot ga določa zakon. Zato za ta postopek lahko veljajo pravila disciplinskega postopka, ki jih KPDZD določa v 41. členu. Tudi po mnenju revizijskega sodišča, kar sta pravilno zaključili že nižji sodišči, se revident pri odpovedi delovnega razmerja tožnici teh določil ni držal. Tožnice ni seznanil z dejstvi, na katerih je temeljil postopek in ki so bila podlaga izrečenemu ukrepu, poleg tega pa tožnice ni pozval, da bi pisno ali ustno odgovorila na očitane kršitve. Poleg teh kršitev, ki sta jih že ugotovili obe nižji sodišči, je tožnici dal odpoved brez odpovednega roka. To bi sicer bilo možno, vendar bi za tako odpoved morali biti podani ustrezni razlogi. Vse našteto pa so take bistvene kršitve postopka delodajalca, da zaradi njih postopek ne more biti zakonit.
Taka razlaga pozitivnih predpisov je tudi v skladu z določbami konvencije 158 Mednarodne organizacije dela, ki jo je v letu 1984 ratificirala SFRJ, po osamosvojitvi pa jo je v svoj pravni red sprejela tudi Republika Slovenija. Konvencija določa, da ima delavec pravico do zagovora (7. člen), pravico do pritožbe (8. člen), ter pravico do razumnega odpovednega roka ali namesto tega do nadomestila (11. in 12. člen). Samo, če pride do prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne discipline, predvideva konvencija možnost drugačnih rešitev, tako da se delavcem lahko omejijo predvidene pravice (če bi bilo nerazumno zahtevati od delodajalca, da ga zadrži med odpovednim rokom - 11. člen).
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS40148
ZPDDP člen 3, 3/3. ZVIT člen 159, 159/1, 159/2, 160, 162. SKPG (1993) člen 39, 46. ZAP (1978) člen 3.ZLPP člen 18, 19, 19/1.ZIL člen 126.
program lastninskega preoblikovanja kot avtorsko delo - plačilo posebnega davka na določene prejemke od avtorskega dela - inovacije in inovativnost - nagrajevanje
Izbor ustreznega načina lastninskega preoblikovanja oziroma njihove kombinacije ter oblikovanje programa preoblikovanja je avtorsko delo.
Pod inovacijo je treba razumeti tudi vsako tehnično izboljšavo v smislu 159. člena ZVITIZR, četudi je ni bilo mogoče zavarovati (2. odst. 159. člena in 160. člen ZVITIZR).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo pozna izraz "inovativnost" (39. člen SKPG) in "inovacija" (46. člen SKPG). Ta dva izraza nista sinonimna izraza. Inovativnost ima lahko za posledico inovacijo, ni pa to nujno. Zato je tudi nagrajevanje za inovativnost in za inovacijo urejeno različno. Po 39. členu SKPG je ena od osnov za določanje delovne uspešnosti tudi inovativnost. Ta se izrazi v plači. Nadomestilo za inovacijo pa se določi s posebno pogodbo, ki jo skleneta delodajalec in inovator (46. člen SKPG).
ZIP člen 49, 50, 50-1, 53, 53/3. ZPP (1977) člen 20, 20/2.
izvršba - krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - sklep o ugovoru - do kdaj se sodišče po uradni dolžnosti lahko izreče za krajevno nepristojno
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi.
služnostna pravica - pridobitev stvarne služnosti - priposestvovanje - obremenitev služeče stvari - spremenjene okoliščine - prenehanje služnosti, če ta postane nepotrebna - načelo restrikcije
Spričo načela restrikcije, izraženega v določbi, da se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (prvi odstavek 50. člena ZTLR), je sicer mogoče določbo drugega odstavka 58. člena ZTLR, kar zadeva služnost poti, razlagati in uporabiti širše: da gre za spremenjene okoliščine in da postane služnost nepotrebna tudi v primerih, če lastnik služne nepremičnine omogoči pravno in dejansko lastniku gospodujoče stvari izvrševanje služnosti drugje po služeči nepremičnini ali po nepremičnini koga tretjega. Nikakor pa omenjeno načelo restrikcije ne seže tako daleč, da bi bilo mogoče z njegovo uporabo zahtevati, naj služnost preneha, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini. Prvi odstavek 50. člena ZTLR vendarle predpisuje kar najmanj obremenjujočo (za gospodujoče zemljišče) uporabo služnosti, ki obstaja, ne pa tudi njene odprave.
Ker je po 2. odst. 17. čl. ZUS/77 nevarnost težko popravljive škode pogoj za odložitev izvršbe, je tožnik dolžan že v zahtevi za odložitev izvršbe upravnega akta verjetno izkazati, da mu bo z izvršbo prizadejana težko popravljiva škoda.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS) člen 3, 3-1, 5, 5-13.
nedovoljena špekulacija - gospodarska sabotaža
Kopičenje zalog pred drugo svetovno vojno in med njo, čeprav iz špekulativnih namenov, ni bilo prepovedano s predpisi in inkriminirano kot kaznivo dejanje.
Pravna ureditev je opredeljevala dragoceno krzno in izdelke iz njega kot luksuzno blago, katerega promet je bil prost in cene zanje niso bile pod kontrolo države. Obvezna prijava zalog je v skladu z odlokom SNOS veljala le za življenjske potrebščine, kar pa dragoceno krzno, izdelki iz njega in pribor za njihovo izdelavo niso bile.
načelo izključnosti - firma družbe - dodatne sestavine firme - fantazijski dodatek - sodno varstvo firme - izbris firme iz sodnega registra
Temeljno načelo firmskega prava je načelo distinkcije oziroma izključnosti, kar ne pomeni samo, da firme ne smejo biti enake, ampak da morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave. Kot kriterij za tako razlikovanje je treba upoštevati zaznavanje in dojemanje povprečnega kupca, povprečno izobraženega in povprečno skrbnega človeka.
V obeh firmah sta nedvomno najbolj karakteristični besedi IXTLAN oziroma XLAN, ki sta za potrošnike najbolj vpadljivi pri tem pa zavajajoče podobni oziroma nedopustno zamenljivi saj primerjani besedi povzročita asociacijo ena na drugo. To ne samo v zapisu, temveč tudi zvočno v izgovorjavi, saj med izgovorjavo besede IXTLAN in XLAN skorajda ni nobene razlike. Zato pri teh besedah v firmah ni mogoče govoriti o zahtevanem jasnem razlikovanju iz prvega odstavka 23. člena ZGD.
Delovna in socialna sodišča so dolžna rešiti vse spore, za katere so bila pristojna sodišča združenega dela, in so jih prejela v reševanje do 13.5.1994.
Na obstoj socialne stiske v smislu tretjega odstavka 53. člena SZ se lahko uspešno sklicuje najemnik le v primeru, če so izpolnjeni tudi pogoji iz četrtega odstavka tega člena. Toženka je zaradi ugotovljene socialne stiske res prejemala dodatek za plačilo najemnine, vendar šele od 1.3.1993 dalje, čeprav je bila takrat dolžna najemnino najmanj za štiri zaporedne mesece prej, poleg tega pa tudi tiste pomoči, ki jo je namensko prejemala od 1.3.1993 dalje, ni uporabila za plačevanje najemnine. Zato ni mogoče šteti, da bi toženka ravnala v skladu z navedenima zakonskima določbama.
ZPP (1977) člen 138, 138/1, 142, 142/1, 149, 149/1, 149/7, 354, 354/1, 354/2-7.URS člen 25.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pisanj - način vročanja - osebno vročanje - potrdilo o vročitvi (vročilnica) - obvezna vsebina vročilnice - izguba vročilnice - evidenčna knjiga vložišča sodišča
Po določilu prvega odstavka 142. člena ZPP se sklep, proti kateremu je dovoljena posebna pritožba, vroči osebno stranki ali njenemu pooblaščencu. Ker je predlagateljico tedaj zastopala odvetnica, bi bilo treba sklep o plačilu stroškov po določilu prvega odstavka 138. člena ZPP vročiti njej. O vročitvi mora obstajati dokaz, to je potrdilo o vročitvi (vročilnica), ki ga po določilu prvega odstavka 149. člena ZPP podpišeta vročevalec in prejemnik, slednji pa z besedo pripiše še datum prejema. Pri tem ni nujno, da je potrdilo o vročitvi prav vročilnica, saj je potrdilo lahko sestavljeno tudi v obliki posebnega zapisnika, kot del zapisnika z naroka, kot uradni zaznamek ali podobno, vedno pa mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 149. člena ZPP.
Ker drugega potrdila o vročitvi v spisu ni, bi moralo sodišče postopati po določilu zadnjega odstavka 149. člena ZPP, ki omogoča v primeru, da se vročilnica izgubi, drugačno dokazovanje vročitve. V poštev pride tudi evidenčna knjiga, v kateri odvetniki v vložišču potrjujejo prevzem sodnih pošiljk, vendar mora biti o tem v spisu verodostojen dokaz (npr. overjena fotokopija strani iz knjige, na kateri je potrdilo o vročitvi, natančen zaznamek uradne osebe, pri čemer mora biti nedvoumno navedeno njeno ime in datum, ali podobno).