razlastitev - ponudba za odkup nepremičnin - vsebina ponudbe - cenitveno poročilo - sestavina vloge - meje preizkusa po uradni dolžnosti - obstoj javne koristi - dejansko stanje ob izdaji odločbe
Zakonito sestavljeno ponudbo je moral razlastitveni upravičenec posredovati razlastitvenemu zavezancu v taki obliki in s takimi sestavinami, da se je ta lahko prepričal, da je skladna z zakonom. Res je sicer, da Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) ni izrecno določal, da bi moralo biti navedeni ponudbi priloženo cenitveno poročilo, ki je bilo skladno z zakonom podlaga za njeno izdelavo, vendar pa ni jasno, kako bi v odsotnosti tega poročila razlastitveni zavezanec sploh preveril navedene vidike pravilnosti ponudbe. Na to je morala paziti tožena stranka ob uvedbi razlastitvenega postopka po uradni dolžnosti, saj je drugi odstavek 199. člena ZUreP-2 izrecno določal, da je bilo zahtevi za razlastitev treba priložiti tudi ponudbo iz 197. člena tega zakona, torej zakonito sestavljeno ponudbo, ki je vsebovala vse sestavine, ki jih je določal zakon. S tem je bila torej določena formalna sestavina vloge, brez katere zahteve za razlastitev ni bilo mogoče obravnavati (66. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)).
Prav tako je morala tožena stranka ugotoviti tudi, da je bila razlastitvenemu zavezancu z zakonom skladna ponudba posredovana pravočasno (glej tudi prvi odstavek 199. člena ZUreP-2). Po drugi strani je imel formalni preizkus svoje meje. Tako pristojni upravni organ ni bil dolžan glede zakonitosti vsebine ponudbe presojati več od tega, kar je zahteval ZUreP-2 v 197. členu in je moralo biti izpolnjeno že v razmerju do razlastitvenega zavezanca.
Če je bil pogoj za razlastitev tudi ugotovljen obstoj javne koristi, ki je temeljila na lastništvu drugih zemljišč s strani razlastitvenega upravičenca, sta morala biti tako lastništvo kot tudi javna korist dokazana že ob izdaji odločbe o razlastitvi. Naknadno pridobivanje takih zemljišč po koncu razlastitvenega postopka na prvi stopnji odločanja morebitne nezakonitosti izdane odločbe ne more sanirati.
ZIZ člen 101, 102. ZDoh-2 člen 18, 37, 37/1, 37/2. ZDR-1 člen 126. ZPP člen 367a, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - omejitev izvršbe - preveč plačana dohodnina - akontacija dohodnine - plača - dohodek iz delovnega razmerja - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - dohodnina - obdavčljivi dohodki - ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti - kršitev zakona
Znesek, ki je bil dolžnici vrnjen kot razlika med plačano akontacijo dohodnine in odmerjeno dohodnino, ohranja svojo izvirno obliko obdavčljivih dohodkov, med katerimi je tudi dohodek iz delovnega razmerja, za katerega veljajo omejitve izvršbe v skladu s 102. členom ZIZ.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 79, 120, 120/2, 140, 140/1, 140/1-4, 146, 146/1, 146/1-2, 146/1-3, 146/4. ZNP-1 člen 42. URS člen 21, 22, 23.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - pravica stranke do izjave - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je pravilna, zakonita in ustavnoskladna razlaga sodišča, da predlagateljica v okoliščinah konkretne zadeve ni izpolnila procesnih predpostavk za odločanje o njenem predlogu za zaznambo spora?
začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi
Ker je prav prisilna realizacija obveznosti rezultat, ki se mu zavezanec tekom celotnega postopka izvršbe poskuša zoperstaviti, ima ta tudi pravico, da se v vseh fazah tega postopka brani pred posledicami ravnanja v skladu s to obveznostjo, in to tudi s predlogom za izdajo začasne odredbe. To pa posledično pomeni, da težko popravljiva škoda iz 32. člena ZUS-1 v primerih, kot je obravnavani, ni samo tista, ki se kaže kot očitna (to je v zvezi s plačilom izrečene denarne kazni), ampak tudi tista, ki je povezana s prisilitvijo, kot ciljem, v katerega je usmerjen izdani sklep o denarni kazni.
predlog za dopustitev revizije - laični predlog - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga
Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (367.č člen ZPP). V obravnavanem primeru je dolžnik vlogo vložil sam in na nobenem mestu ne trdi, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, tem manj to izkaže.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
Direktiva 2002/20/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) člen 12. Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev (2018) člen 16, 42.
predlog za dopustitev revizije - elektronske komunikacije - plačilo pristojbine za uporabo radijske frekvence - znižanje plačila - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
"Ali je načelo sorazmernosti v skladu z neposredno uporabljivimi določbami členov 16 in 42 Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) potrebno razlagati na način, da je treba plačila za uporabo frekvenc v primeru njihove dejanske nerazpoložljivosti ob upoštevanju geografskega območja in časovnega obdobja, ko je bila uporaba frekvenc bistveno otežena ali onemogočena, sorazmerno znižati?"
izbrisani - načelo enakopravnosti - družinski član - zastaranje - zastaranje terjatve izbrisanih - pravica do stalnega prebivanja - pravica do sodnega varstva - pravica do družinskega življenja
Tožnik, kot družinski član izbrisane osebe, ne sodi v krog tistih, na katere se razteza ureditev po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP). Takšna določitev kroga upravičencev po prepričanju Vrhovnega sodišča ne nasprotuje načelu enakopravnosti. Tožnikov položaj je bil rešljiv po splošnih pravilih odškodninskega prava, tako kot v primeru vseh drugih tipičnih oškodovancev po splošnem odškodninskem pravu, tudi tistih, katerih zahtevki temeljijo na 26. členu Ustave. Njegov položaj je tudi izenačen s položajem izbrisanih po splošnih predpisih in zanj torej veljajo enaka pravila o zastaranju, kakor veljajo za izbrisane v delu, ki presega posebno odškodninsko shemo po ZPŠOIRSP.
ZPP člen 367.a, 367.b, 374, 374/2, 377. ZPP-E člen 124, 125, 125/3. ZNP člen 34, 37. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZIKS člen 145.č, 145.č/1, 145.č/2. ZIKS-1 člen 266.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev premoženja po ZIKS - direktna revizija - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru se skladno z določbo tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah te novele. Skladno s 124. členom navedene novele pa se revizija v primeru, kadar drug zakon določa, da je v nepravdnem postopku dovoljena, ta dopusti pod pogoji iz 367.a člena ZPP in po postopku po ZPP. To pomeni, da morajo tudi udeleženci nepravdnih postopkov za vrnitev zaplenjenega premoženja po ZIKS najprej podati predlog za dopustitev revizije, preden jo lahko ob ustreznem sklepu Vrhovnega sodišča vložijo. Tako direktna revizija, kakršno vlagata prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient, ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP), zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 49, 106. URS člen 74. ZLD-1 člen 5, 5/3, 10, 10/3, 39, 39/2.
dopuščena revizija - lekarniška dejavnost - podružnica - območje koncesije - pristojnosti občine
Dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne lahko pridobi v določeni občini le tisti, ki ima v tej občini že odprto lekarno na podlagi podeljene koncesije (saj ima le ta pravico do izvajanja javne službe lekarniške dejavnosti v tej občini). Povedano drugače, koncesionar ima možnost pridobiti dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne samo na območju občine, kjer ima podeljeno koncesijo, ne pa tudi na območju druge občine (izven meja občine koncedenta).
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00081007
ZVPot člen 24. OZ člen 5, 7. ZPP člen 380, 380/1.
kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - pojasnilna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - razveljavitev sodbe - namen škodovati - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - ugoditev predlogu za dopustitev revizije - evropsko pravo - razlaga ZVPot - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - hipotekarni bančni kredit
Na dopuščeno revizijsko vprašanje Vrhovno sodišče podaja dva samostojna odgovora. Prvič, prvina škodoželjnosti ni nujni pogoj za sklep o kršitvi načela vestnosti in poštenja. Drugič, dolžnost obveščanja v potrošniških kreditnih razmerjih presega razjasnitev tveganja, ki korenini v informacijah konkretnega zgodovinskega položaja, temveč mora črpati iz strokovnega poznavanja splošnega tveganja, kadar je kredit izražen v valuti varnega zavetja, posameznik pa prejema dohodek v drugi, domači valuti.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - prisilna izpolnitev nedenarne obveznosti - gradbena inšpekcija - neprerekana dejstva - materialno procesno vodstvo - ugoditev pritožbi
Sklep o denarni kazni, ki ga pritožnik izpodbija s tožbo, je izdan v postopku upravne izvršbe za izpolnitev nedenarne obveznosti s prisilitvijo. Cilj tega postopka je uresničitev odločbe (v njej naložene obveznosti o rušitvi nezakonite gradnje) in z njim javnega interesa, zaradi varstva katerega je bila inšpekcijska odločba izdana, pri čemer je sredstvo oziroma način te izvršbe denarna kazen, s katero se želi vplivati na zavezančevo voljo, da bo zaradi nje naknadno vendarle izpolnil to obveznost. Ker je torej prav prisilna realizacija obveznosti rezultat, ki se mu zavezanec tekom celotnega postopka izvršbe poskuša zoperstaviti, ima ta tudi pravico, da se v vseh fazah tega postopka brani pred posledicami ravnanja v skladu s to obveznostjo, in to tudi s predlogom za izdajo začasne odredbe. To pa posledično pomeni, da težko popravljiva škoda iz 32. člena ZUS-1 v primerih, kot je obravnavani, ni samo tista, ki se kaže kot očitna (to je v zvezi s plačilom izrečene denarne kazni), ampak tudi tista, ki je povezana s prisilitvijo, kot ciljem, v katerega je usmerjen izdani sklep o denarni kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00081136
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. OZ člen 87, 87/1, 193, 371. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5, 6, 7.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - posledice ničnosti - kondikcija - pravila vračanja - glavnica - obresti - preplačilo - tečajne razlike - preračun - obogatitev - dopuščena revizija - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje glede višine kondikcijskega zahtevka tožeče stranke - to je, da mora banka potrošniku vrniti celotno preplačilo nad vrednostjo najetega kredita, kar se izračuna na način, da se od seštevka plačanih obrokov kredita, v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka, odšteje znesek dobljenega kredita, v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika?
Ali je stališče Upravnega sodišča RS, da izvršitev nedenarnih obveznosti v upravnih zadevah ne zastara, pravilno in skladno z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS ter pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS?
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 105a/2, 367c, 367c/3. ZVEtL-1 člen 43,43/1,43/1-1. URS člen 22, 23, 25.
predlog za dopustitev revizije - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - prostorski akt - pravica do izjave - dopustitev revizije - etažna lastnina - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
◦ Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo - 1. točko prvega odstavka 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ko je kot odločilno za ugotovitev pripadajočega zemljišča predlagateljičine stavbe štelo geodetsko določeno površino in potek meja načrtovane gradbene parcele po vnaprejšnjem parcelacijskem načrtu, pripravljenem še pred izgradnjo in ureditvijo soseske?
◦ Ali je obrazložitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa glede ugotovitve in uporabe urbanističnih standardov za določanje individualnih pripadajočih zemljišč stanovanjskih stavb obremenjena s kršitvami pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave ter kršitvami iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)?
◦ Ali sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah obravnavanega primera pravilno uporabili določbe prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 glede odločitve o skupnem pripadajočem zemljišču stavb obravnavane soseske?
◦ Ali je obrazložitev sklepov sodišč prve in druge stopnje obremenjena s kršitvami pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave ter kršitvami iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
mednarodna in subsidiarna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje - služenje vojaškega roka - nekrivdno navajanje dejstev in dokazov - ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna ocena - pavšalni pritožbeni očitki
Pritožnik smiselno nasprotuje dokazni oceni Upravnega sodišča, da je med postopkom vsebinsko spreminjal svoje izjave o komunikaciji s pooblaščencem v prvotnem postopku in jih prilagajal na način, ki mu je ustrezal, zaradi česar je sodišče njegovo izpovedbo v celoti ocenilo kot neprepričljivo. Vendar pa pritožnik tega pritožbenega ugovora v ničemer ne konkretizira, temveč izraža le golo nestrinjanje z razlogovanjem Upravnega sodišča. Ker gre pri tem za uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne zadoščale le navedba, katero dejstvo je po pritožnikovem mnenju zmotno ugotovljeno, temveč bi moral pritožnik določno navesti oziroma argumentirati, zakaj naj bi bilo sklepanje sodišča o (ne)dokazanosti določenega dejstva nepravilno.