mednarodna zaščita - sredstva za preživljanje - resna škoda - neizkazana resna škoda - zavrnitev pritožbe
Navedbe, da je treba situacijo v Maroku v okoliščinah tako hudega pomanjkanja obravnavati kot resno škodo, za kar je odgovorna država, ker da je vzpostavila sistem, da revni životarijo ali preprosto umrejo od lakote, če si ne morejo zagotoviti sredstev za hrano. Iz njih namreč ne izhaja obstoj tveganja, da bodo subjekti pritožnikove izvorne države temu namerno onemogočili dostop do sredstev za preživetje. Glede tega je pomembna tudi ugotovitev v sodbi, ki ji pritožnik ne nasprotuje, da je pred odhodom iz Maroka zaslužil toliko, da je lahko preživel, le prihrankov ni mogel ustvariti (21. točka obrazložitve), kar kaže, da že ob odhodu ni sodil v skupino prebivalstva, na katero se sklicuje. Zaradi tega njeno izpostavljanje ne potrjuje verjetnosti, da bo po vrnitvi v Maroko izpostavljen lakoti in s tem nastanku resne škode v smislu druge alineje 28. člena ZMZ-1, po kateri ta škoda zajema oblike mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni.
kazenski postopek - predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - lažja izvedba postopka - zavrnitev predloga - načelo ekonomičnosti postopka - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče strank in prič - mladoletni otrok kot oškodovanec
Zaslišanja se z mladoletnimi oškodovanci, ki so žrtve obravnavanih kaznivih dejanj, opravljajo v B.. V konkretnem primeru je zaslišanje vseh treh mladoletnih oškodovancev še vprašljivo. Upoštevati je treba tudi, da obdolženec stalno prebiva na naslovu v Murski Soboti, kjer posluje tudi njegov odvetnik. Naslov obdolženčevega stalnega prebivališča je tudi eden krajev, kjer naj bi se dogajala očitana kazniva dejanja. Glede na navedeno se voznim stroškom na sodišče v nobenem primeru ni mogoče izogniti niti jih ni mogoče bistveno zmanjšati. Okoliščine, da katerikoli od procesnih udeležencev ne bi bil psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče, pa niso izkazane. Tako bi se s predlaganim prenosom pristojnosti doseglo zgolj to, da bi (zaenkrat) štiri priče imele manjšo časovno izgubo, kar pa ne utemeljuje uporabe izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti na podlagi 35. člena ZKP.
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca ali drugih oseb, ki so bile zaslišane v predkazenskem postopku, ni dokaz v formalnem smislu, na katerega bi se lahko oprla sodna odločba o obdolženčevi krivdi.
Prepoved uporabe uradnih zaznamkov o izjavah kot samostojnih dokazov se nanaša na odločanje o ugotavljanju obdolženčeve krivde, ne na odločanje o obstoju utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev ali podaljšanje pripora.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00091387
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1. ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3, 140, 141, 141/2.
postopek neprave obnove - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča - postopek za združitev kazni - pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Vrhovno sodišče je že odločilo, da pomeni postopek neprave obnove kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP poseg v trajanje kazni, izrečene s pravnomočno sodno odločbo. Po določbi drugega odstavka 407. člena ZKP namreč sodišče v tem primeru z novo sodbo spremeni prejšnje sodbe glede odločbe o kazni in izreče eno samo kazen. Če bi sodišče pri tem upoštevalo pravnomočno sodbo, ki jo je izreklo sodišče druge države članice Evropske unije, bi ravnalo v izrecnem nasprotju z določbo tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1.
Določbe ZSKZDČEU-1 v 14. poglavju, ki ureja priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, ne razkrivajo možnosti za posvetovanje med pristojnim organom države izdaje odločbe in pristojnim domačim sodiščem o tem, da bi se kazni po različnih sodbah medsebojno združevale, temveč - nasprotno - jasno določajo, da domače sodišče v primeru prevzema izvršitve tuje sodbe ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo, razen v primerih iz 140. in 141. člena tega zakona.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00090598
ZBPP člen 46. OZ člen 356. ZDavP-2 člen 125, 126.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - zastaranje terjave - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - postopek davčne izvršbe - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča v izpodbijani sodbi, da se za vračilo brezplačne pravne pomoči po 46. členu ZBPP uporabi materialnopravna pravila o zastaranju, ki sicer veljajo za zastaranje terjatev na povračilo pravdnih stroškov na podlagi pravnomočnih sodb, to je 356. in ostale člene OZ in ne 125. in 126. člen ZDavP-2, čeprav se terjatev terja v postopku davčne izvršbe?
priznanje tuje sodne odločbe - pogoji za priznanje - Združene države Amerike (ZDA) - nasprotovanje javnemu redu - kaznovalna funkcija - denarna odškodnina - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - delovni spor - načelo vzajemnosti - izključna pristojnost - kontradiktornost - institut kaznovalne odškodnine - opredelitev do odločilnih dejstev
Vprašanje nasprotovanja nesorazmerno visokih kaznovalnih odškodnin javnemu redu je ob odločanju o priznanju tuje sodne odločbe pomembno pravno vprašanje. Terja ugotavljanje dejstev (kakšen je bil historični dogodek, ki je utemeljil priznanje odškodnine, kakšna premoženjska ali nepremoženjska škoda je nastala, …) in uporabo ter razlago prava (kakšna odškodnina bi glede na ugotovljena dejstva predstavljala popolno odškodnino, ali prisojena odškodnina to presega in koliko, v čem je vzrok preseganja, ali gre pri tem za nasprotovanje javnemu redu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00091296
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 4, 4/1, 83, 83/1. ZFPPIPP člen 227, 227/1.
stečajna masa - skupno premoženje - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - življenjska in ekonomska skupnost - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - osebni stečaj - načelo koncentracije postopka - prijava terjatve - ugotovitvena tožba - dajatvena tožba - pravni interes - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za delegacijo pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je ena od strank sodnik istega sodišča, ki odloča v zadevi, je takšna, da bi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen položaj, saj so toženci sodniki sodišča, ki bi odločalo šele o morebitnih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišča prve stopnje v tej zadevi.
predlog za delegacijo pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Nezadovoljstvo stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja (vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o izročitvi nepremičnin), revizija zato (še vedno) ni dovoljena.
predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pavšalne navedbe - zavrnitev predloga
Okoliščina, da oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, začasno biva na območju drugega sodišča, ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Pred očmi mora imeti vse okoliščine konkretnega primera (oddaljenost začasnega bivališča in prognoza trajnosti bivanja tam, zdravstveno stanje osebe, oddaljenost drugih udeležencev od krajevno pristojnega sodišča, ...). Te morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Insttitut prenosa pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati ozko. Tak preizkus zaradi pomanjkljivo obrazloženega predloga ni mogoč.
V primeru, ko je predmet davčne obravnave več pravnih poslov, ti ne morejo biti hkrati opredeljeni kot navidezni in kot del nedovoljenega davčnega izogibanja. Navedeno pa ne preprečuje ugotovitve, da je v sklopu širšega ravnanja davčnega zavezanca nastalo oboje. Ob tem pa je od presoje v konkretnem primeru odvisno, katero od nedovoljenih ravnanj davčnega zavezanca je preprečilo pravilno in zakonito naložitev davka.
Če so eden ali več pravnih poslov navidezni, je treba najprej identificirati in ustrezno opredeliti prikrite pravne posle, ki jih ti navidezni pravni posli prikrivajo. Te prikrite pravne posle (če so veljavni skladno z drugim odstavkom 50. člena OZ) pa je mogoče obdavčiti skladno s tretjim odstavkom 74. člena ZDavP-2, če je bila prav s sklenitvijo enega ali več navideznih pravnih poslov preprečena pravilna in zakonita naložitev davčne obveznosti. Če pa iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja tudi ugotovitev nastanka (od tega ločene) umetne sheme, namenjene nedovoljenemu davčnemu izogibanju, ki je bila ključna za zagotovitev nedovoljene davčne ugodnosti, potem jo je treba obravnavati po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in uporaba tretjega odstavka istega člena ne pride v poštev.
ZPP člen 22, 22/2, 23, 23/1, 23/2, 23/3, 112, 112/9, 112/10, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 429. ZPP-E člen 16, 16/4.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za izvršbo - začetek teka roka za vložitev predloga za izvršbo - pravočasna vložitev izvršilnega predloga - pravočasnost predloga - predlog, vložen pri napačnem sodišču - vložitev vloge na nepristojno sodišče - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - odstop zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču - pravočasnost vloge, vezane na rok - pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - očitna pomota vložnika - dan izročitve vloge sodišču - izvršitev sklepa o motenju posesti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00091093
ZPND člen 21, 21/1, 21/2, 22a, 22a/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377. ZNP-1 člen 37, 42.
predlog za dopustitev revizije - ukrepi po zpnd - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - začasni ukrep - ukrep prepustitve stanovanja - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - časovna omejenost ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini (zpnd) - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije po ZPND praviloma ni dopusten. Izjema je le ukrep o prepustitvi stanovanja v uporabo, ki ga v skladu z zakonsko določenimi pogoji sodišče časovno ne omeji.
Davčni zavezanec lahko po pravočasno vloženi davčni napovedi v postopku za odmero dohodnine od dobička iz kapitala po 326. členu ZDavP-2 spremeni zahtevek tudi tako, da priglasi odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 100. členu ZDoh-2.
ZPND člen 22a, 22a/3, 22a/4. ZPP člen 22, 24, 24/1, 25, 25/2. ZNP-1 člen 11, 11/1.
spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - izbirna pristojnost - izključna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - izrek sodišča za krajevno nepristojno - sklep o nepristojnosti - vložitev predloga pri nepristojnem sodišču - odpoved pravici do pritožbe - postopek po ZPND - izražena volja strank - nujna zadeva - prednostna zadeva - dolžnost hitrega postopanja sodišča - hitrost in ekonomičnost postopka
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je drugo sodišče izključno krajevno pristojno za odločanje v zadevi. Ker v konkretnem primeru ne gre za to - saj je predvidena izbirna in ne izključna pristojnost - Okrožno sodišče v Celju za svojo odločitev ni imelo procesnopravne podlage. Predlagatelji so namreč izmed pristojnih sodišč; tj. celjskega in mariborskega sodišča; z vložitvijo predloga uresničili dano možnost izbire pristojnosti. Njihovo izbiro bi moralo sodišče - ne glede na razloge o smotrnosti, ki jih je navajalo v sklepu - spoštovati.
Vrhovno sodišče je odločilo glede na naknadno izkazano voljo predlagateljev in nujnost postopka po ZPND, ki se je z odločanjem o kompetenčnem sporu že tako zavlekel, še bolj pa bi se s ponovnim odstopom zadeve drugemu sodišču.
ZDavP-2 člen 130, 130/6, 135, 135/1, 135/2. URS člen 22.
dopuščena revizija - davčni inšpekcijski nadzor - celostni in delni davčni inšpekcijski nadzor - pravica do izjave - kršitev - prehajanje med nadzornimi postopki - prepozna izdaja sklepa o začetku DIN
Golo dejstvo, da je zavezancu za davek sklep o začetku DIN vročen šele po tem, ko je ta postopek (oziroma njegov ugotovitveni in dokazni del) že zaključen, še ne pomeni avtomatično kršitve 22. člena Ustave.