brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - višina nagrade - zahtevek stranke
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in tožnici ni mogoče priznati več kot je zahtevala. Glede na navedeno sta obravnavan sporna ugovora tožnice neutemeljena.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Težko popravljiva škoda se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravno sodno prakso, gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršite izpodbijanega upravnega akta, oz. s predlagano začasno ureditvijo stanja.
Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določeno realno izkazane posledice in takšni, kot jih je mogoče dokazno ovrednotiti.
ZDavP-2 člen 3, 125, 125/3, 126, 126/2, 126/4, 126/6.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - stroški postopka - zastaranje pravice do izterjave
V konkretnem primeru se stroški postopka pobiranja davkov, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, štejejo za davek, v smislu 3. člena ZDavP-2, zato se zanje za zastaranje uporabljajo določbe 125. člena in 126. člena ZDavP-2 in ne določbe OZ, kot to napačno meni tožnik. Da gre za terjatev, ki je z vidika zastaranja neodvisna od same nedavčne terjatve, ki jo organ prve stopnje prejme v izvršitev (v konkretnem primeru sodne takse), izhaja iz dejstva, da terjatev iz naslova stroškov izdaje sklepa o davčni izvršbi nastane šele ob sami izdaji sklepa, pri čemer izvršljiv sklep o davčni izvršbi, s katerim so stroški naloženi v plačilo, postane tudi samostojen izvršilni naslov za njihovo izterjavo, v kolikor le-ti niso poravnani
registracija znamke - podobnost med znamkama - razlikovalni učinek znaka - verjetnost zmede v javnosti - fantazijski dodatek - kombinirani znaki - dominanten del znaka
Le celostna primerjava prijavljenega znaka in prejšnje znamke, z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, upoštevajoč tudi dominantnost ter razlikovalnost posameznih elementov znaka ter znamke, glede na posebne okoliščine primera pa tudi ugotovitve o enakosti oziroma podobnosti blaga, ki ga znak in znamka ščitita, ki nato rezultira v zaključevanju o tem, ali obstaja ali ne zamenljiva podobnost prijavljene in prejšnje znamke, je po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 relevantna za odločitev o registraciji prijavljene znamke.
Praksa (upravna, sodna) priznava pri kombiniranih znakih večjo težo besedam ali besednim zvezam, saj je po njih znamka poimenovana. Fantazijskemu elementu znaka se v praksi priznava močnejši razlikovalni učinek, kot če bi šlo za besedo z opisnim in generičnim značajem, in znamka, ki ji je zaradi tega pripisati večji razlikovalni učinek, stopnjuje oziroma povečuje obstoj verjetnosti zmede glede izvora blaga.
ZCes-1 člen 5, 66, 66/1, 66/3, 78, 78/3, 125, 125/3. ZJC člen 68.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
Upoštevajoč sistemsko razlago zakona Direkcija za infrastrukturo izda soglasje za postavitev objekta za oglaševanje, če s predlaganim posegom v varovalni pas ceste niso prizadeti interesi varovanja ceste in prometa na njej.
V tretjem odstavku 56. člena Pravilnika določen pogoj oddaljenosti objektov za oglaševanje od križišča torej pomeni zgolj konkretizacijo zakonskih določb, katerih končni cilj je zagotovitev prometne varnosti, katere bistveni element je tudi čim večja pozornost voznika pred vstopom in izhodom iz križišča na dogajanje in obveščanje v prometu.
Ker je organ odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, je bil pred izdajo odločbe dolžan upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in dati tožniku možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Da je bilo tožniku poseženo v njegovo pravico, da se v tem postopku izjavi, ustrezno brani in dokazuje nasprotno, kot je ugotovil organ za BPP, izhaja tudi iz okoliščine, da se podatki v tožnikovi prošnji ne ujemajo s podatki, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Tožena stranka mora ob ugotavljanju premoženjskega stanja tožnice, pravilno ugotoviti lastništvo spornih nepremičnin ter okoliščine glede možnosti razpolaganja s spornima nepremičninama, seveda ob upoštevanju tudi sodbe Okrožnega sodišča. Pri morebitnem ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP pa navedene pogoje ugotovi in ustrezno obrazloži.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev na strani upravičenca
Deseti odstavek 30. člena ZBPP določa, da lahko postavljen odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na stranki upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Kot izhaja iz podatkov zadeve, je bilo zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožnika, s katerimi je izrazil dvom v pravilno zastopanje odvetniške pisarne, porušeno medsebojno zaupanje. Navedeno predstavlja razlog, zaradi katerega dodeljena odvetniška pisarna ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obrazložitev odločbe - izpodbijanje pogodbe
Skladno s 95. členom OZ lahko le pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi. Tožnik ni bil pogodbenik darilnih pogodb. Pokojni oče tožnika za časa življenja ni vložil nobene tožbe zaradi izpodbijanja pogodbe zaradi sile ali zvijače, kar je tožnik povedal tudi na zaslišanju dne 4. 6. 2018. Le v kolikor bi bila taka tožba vložena, bi namreč lahko tožnik, kot dedič po pokojnem očetu, vstopil v začet postopek kot pravni naslednik svojega prednika in izpodbijal darilne pogodbe. Toženka je tožnika seznanila, da ima kot zakoniti dedič po pokojnem očetu, pravico zahtevati nujni delež in vštevanje daril v zapuščinskem postopku. Pojasnila mu je tudi, da je vrednost nujnega deleža in s tem obseg morebitnega prikrajšanja nujnega deleža, odvisna od vrednosti zapuščine, ta pa od vprašanja, ali je vrednosti čiste zapuščine potrebno prišteti vrednost spornih izročenih nepremičnin po darilnih pogodbah, vračanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža pa je možno zahtevati v zapuščinskem postopku. Navedeno je mogoče razbrati iz izpodbijane odločbe, zato so neutemeljeni tožbeni očitki, da je toženka le pavšalno zaključila, da tožnik ne more pričakovati uspeha pri vložitvi tožbe.
ZVrt člen 20, 20/3, 20/4, 20b, 20b/1. Odlok o sprejemu otrok v vrtec (2009) člen 27, 27-1. ZOFVI člen 41, 41/1.
vrtec - sprejem otroka v vrtec - kriterij stalnega prebivališča - prijavljeno stalno prebivališče
Že upoštevaje besedilo 1. točke 27. člena Odloka o sprejemu otrok v vrtec ne more biti dvoma, da je pri tem kriteriju relevantno stalno prebivališče, kot o sprejemu otrok v vrtec izhaja iz uradnih evidenc. Uradno evidentirano stalno prebivališče pa je relevantno tudi za priznanje kriterija po 2. točki tega člena Odloka. Upoštevanje uradno evidentiranega stalnega prebivališča in na tej podlagi ugotovljena stalnost bivanja v občini ima namreč utemeljeno podlago v povezavi med to okoliščino in financiranjem občine, ki kot samoupravna lokalna skupnost ustanavlja in financira delovanje vrtcev na svojem območju.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zaslišanje stranke - kršitev pravil postopka - fikcija vročitve
V konkretnem primeru je sporno dejansko stanje glede pravilnosti vročitve poziva tožniku na dopolnitev vloge na predmetni Javni razpis. Vročitev s fikcijo po ustavno-skladni razlagi 87. člena ZUP je pravilna, če je stranki v postopku dana možnost za nasprotni dokaz. Pravilna vročitev stranki v postopku je eden od procesnih instrumentov za uresničevanje pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Ta določba zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Da bi bilo navedeno zagotovljeno mora biti stranka seznanjena z vsebino odločitve in to na pravilen način. To pa se zagotavlja z institutom vročitve v sodnih in upravnih postopkih. Tožnik je v zvezi s svojimi trditvami v upravnem postopku tudi podal relevantne dokazne predloge, do katerih pa se toženka v obrazložitvi svojega sklepa ni opredelila. Poleg navedenega predlaganega substanciranega zaslišanja zakonitega zastopnika tožnika ni izvedla, pri tem pa za v obrazložitvi sklepa za to ni navedla razlogov. Povsem utemeljen je tožbeni ugovor, da mu ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi, podana pa je tudi kršitev načela zaslišanja stranke ter s tem bistvena kršitev določb postopka.
Tarifa o nadomestilih stroškov postopkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (2009) člen 1, 4. Tarifa o nadomestilih stroškov postopkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (2009) točka 1.1, 1.4. ZRev-2 člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/1-5, 81/1-7.
Kadar je revizijski družbi izrečen ukrep nadzora po ZRev-2, mora plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa Tarifa (prvi odstavek 76. členu ZRev-2). Gre za pavšalne stroške nadzora, ki jih nosi subjekt nadzora. S Tarifo je določena višina nadomestil stroškov postopka, kadar se subjektu nadzora izreče ukrep nadzora (1. člen Tarife). Višina nadomestil se določa v točkah (4. člen Tarife). Znesek nadomestila se izračuna kot zmnožek števila točk za posamezno obveznost in vrednosti točke na dan nastanka obveznosti (5. člen). Nadomestila stroškov postopkov, kadar se subjektu nadzora izreče ukrep nadzora (prvi odstavek 76. člena ZRev-2), so po točki 1.1 Tarife za revizijske družbe za postopek, v katerem je izdana odredba o odpravi kršitev (1. alineja 80. člena in 81. člen ZRev‑2), od 80 do 320 točk za izrek odprave posamezne kršitve, odvisno od zahtevnosti zadeve. Po 4.1 točki Tarife je za odločbo, s katero se odloča o ugovoru zoper odredbo za odpravo kršitve (136. člen ZRev-2), če se ugovor v celoti zavrne ali zavrže, višina nadomestila taka, kot je določeno za izdajo odredbe, med drugim, po točki 1.1 Tarife. Sodišče glede vprašanj, ali je izpodbijani sklep zadostno obrazložen in ali je toženka določila višino nadomestil stroškov postopka skladno s Tarifo, odkazuje še na prvi odstavek 76. člena ZRev-2, po katerem morajo subjekti plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka. Po presoji sodišča bi bila ta pavšalnost, če bi se o nadomestilih odločalo tako, kot to pledira tožnik, izvotljena.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZSVarPre člen 8, 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - prehodna določba
Glede na okoliščino, da je tožnik vložil prošnjo za BPP v mesecu maju 2018, je zlasti pomembna prehodna določba drugega odstavka 7. člena novele ZSVarPre-F, po kateri se postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (upoštevaje drugi odstavek 14. člena ZBPP to velja tudi za postopke ugotavljanja upravičenosti do BPP) na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji maja 2018 dokončajo po tem zakonu, torej noveli ZSVarPre-F. Glede na to sodišče pritrjuje tožniku, da je organ pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja nepravilno uporabil zakon, saj je upošteval znesek minimalnega dohodka v višini 297,53 EUR in ni upošteval novele ZSVarPre-F, kot bi moral.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - ocena davčne osnove - dokazno breme
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 poleg pogojev za ugotavljanje davčne osnove na tej podlagi določa vse elemente, ki so potrebni za izračun davčne obveznosti (davčna osnova, davčna stopnja, davčno obdobje), torej vsebuje materialne določbe, katerih specialno ureditev v razmerju do določb ZDoh-2 terja predpisani način odmere. Predmet obdavčitve po navedeni določbi predstavlja na predpisani način ugotovljena razlika, ne glede na vir oziroma vrsto dohodkov, iz katerih izvira. Stališče davčnega organa, da dejanska vsebina in narava prejemkov za obdavčitev po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ni pravno pomembna, je po navedenem skladna z določbami 68. člena ZDavP-2.
SZ-1 člen 87/5, 90/2, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 12, 30/3. ZUP člen 2, 224. Uredba o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (2004) člen 15.
Toženka je pravilno štela, da že iz predpisov izhaja, da se ob ugotovitvi, da najemnik ni več upravičen do neprofitne najemnine, istočasno določi višina tržne najemnine, ki jo mora najemnik plačati s trenutkom, ko je ugotovljeno, da ni več upravičen do neprofitne najemnine. Ker se najemnina plačuje mesečno, je edina logična odločitev taka, kot izhaja tudi iz 15. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, torej da jo je najemnik dolžan plačati s prvim naslednjim mesecem, ko je bila odločba izdana.
inšpekcijski postopek - ukrep socialne inšpekcije - socialno varstvene storitve - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZIN je potrebno pred izdajo odločbe vročiti zavezancu zapisnik in ga pozvati, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Ker inšpekcijski organ tega ni storil, tožnici ni omogočil, da se izjavi o v inšpekcijskem postopku ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, s čimer je kršil pravila postopka. Te kršitve inšpekcijski organ ni odpravil tudi v ponovljenem postopku, saj v njem ni z ničemer dopolnjeval prvotnega postopka, pač pa je zgolj odločil na podlagi stanja predmetne zadeve, kot je bilo ob izdaji prvotne inšpekcijske odločbe.
SZ-1 člen 90, 90/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 3, 30, 30/1.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - drugo stanovanje v lasti prosilca - služnost stanovanja - tržna najemnina
To, da v konkretnem primeru ne gre za odločanje po stanju na dan izdaje odločbe, izhaja že iz dejstva, da je Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem posebej predpisal trenutek, ko morajo biti pogoji za uporabo neprofitnega stanovanja izpolnjeni. Že s tem je namreč povedano, da je relevanten nek drug trenutek (dan preverjanja). Če bi veljalo splošno pravilo, da se odloča glede na pravno in dejansko stanje na dan izdaje odločbe, bi bil tisti del določbe, ki pravi, da se izpolnjevanje pogojev upošteva po stanju na dan preverjanja, odveč. Taka ureditev se bolj približa zagotavljanju namena preverjanja izpolnjevanja pogojev, ki je ta, da naj osebe, ki ne izpolnjujejo več pogojev, pod katerimi bi jim bilo stanovanje dodeljeno za neprofitno najemnino, plačujejo tržno najemnino.
Glede na določilo Sklepa o stanovanjski najemnini je pomembno zgolj to, kdaj je služnost ustanovljena. Služnostna pravica na stanovanju na naslovu C. je bila ustanovljena dne 4. 5. 2017, ko je bila vpisana v zemljiško knjigo, torej po uvedbi postopka ugotavljanja splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Zato se to stanovanje upošteva pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa, tožnica pa posledično ne izpolnjuje več pogojev za nadaljevanje neprofitnega najemnega razmerja.
Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 35, 35/6. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48, 48/2, 48/2-2, 48/2-c.
Iz drugega odstavka 1. člena Uredbe 2988/95, na katerega kot pravno podlago, ki utemeljuje kršitev, organ opira svojo odločitev, izhaja, da „nepravilnost“ iz te določbe pomeni vsako kršenje določb zakonodaje skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki. Iz citirane določbe krovne uredbe izhaja torej tudi pogoj obstoja finančne škode za proračunska sredstva skupnosti ali nacionalni proračun oziroma da bi do škode lahko prišlo. Povedano tudi drugače: kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, kolikor je tudi ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo nerazumnih stroškov (oziroma njihovo uveljavljanje) bi namreč lahko pomenilo oškodovanje proračuna in šele ob taki ugotovitvi bi bil zapolnjen zakonski dejanski stan, določen z definicijo "nepravilnost". Definicija kršitve po drugem odstavku 1. člena Uredbe 2988/95/ES zahteva torej izpolnitev dveh materialnih pogojev.
denacionalizacija - višina odškodnine - upravičenci do denacionalizacije - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - prepozno vložena zahteva za denacionalizacijo - predložitev pooblastila
Ker je bil sprejet utemeljen zaključek o tem, komu je bilo podjetje A. podržavljeno (tj. kdo so bili bivši lastniki in koliko so znašali njihovi deleži na podjetju ob podržavljenju), se sodišče strinja z nadaljnjim zaključkom organa, da zaradi vračila premoženja pok. denacionalizacijski upravičenki upoštevaje njen delež na podjetju, ki je znašal ¼, in kar glede na ugotovljeno vrednost neto aktive podjetja pomeni, da je bila upravičena (le) do odškodnine v navedeni višini, zahtevku tožnikov za vračilo preostalega deleža podjetja po pok. A.A. ni mogoče ugoditi. Obravnavano podjetje sta sestavljala dva dela: opekarna in elektrarna, vendar pa je šlo za eno podjetje kot celoto in tako je bila v postopku ugotovljena tudi njegova neto aktiva - torej kot za celoto, posledično pa zato tudi vrednost oziroma višina ¼ deleža pok. A.A. na celotnem podjetju in ne zgolj na enem delu tega podjetja.
Sodišče se ne strinja, da je bila zahteva pravočasno dana za vse upravičence. V 61. členu ZDen je določeno, da se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve za denacionalizacijo (prvi odstavek), ki jo lahko vloži upravičenec oziroma njegov pravni naslednik (drugi odstavek). Gre torej za predlagalni postopek, kar pomeni, da če ni zahteve upravičene osebe (upravičenca ali njegovega pravnega naslednika), ni postopka. Bistveni element zahteve za denacionalizacijo je zahteva za vračilo določenega podržavljenega premoženja, na katerega se zahteva nanaša, kot taka pa je neločljivo povezana prav z osebo upravičenca, ki je sam ali (če je ta že umrl) po svojih pravnih naslednikih upravičen zahtevati vrnitev tega premoženja.
S pridobitvijo pooblastila in njegovo vložitvijo v upravni spis ni mogoče zaključiti, da je bila dana pravočasna in ustrezna zahteva za denacionalizacijo tudi za vse preostale upravičence (poleg vračila premoženja pok. A.A.), kot to ugovarjajo tožniki, saj bi morala taka vloga, da bi se lahko štela za zahtevo za denacionalizacijo (tudi) za delež družbenika, ki je pravni prednik tožnikov, poleg izrecne zahteve za denacionalizacijo deleža tega družbenika vsebovati tudi pooblastilo družbenika oziroma njegovega pravnega naslednika za vložitev take zahteve.
Ker sta bili zahtevi v delu, ki se nanaša na upravičenca (oziroma upravičenko) in torej posledično na premoženje, katerega vrnitev se v tem postopku zahteva, jasni in nedvoumni, organu zato na drugi strani tudi ni možno očitati, da bi moral (poleg že omenjenih pozivov k dopolnitvi zahtev) vlagatelje še dodatno pozivati k odpravi pomanjkljivosti glede na (po mnenju tožnikov) iz prilog spisa izhajajoči izkazanosti pravnega nasledstva do upravičencev večine vlagateljev. Zahtevi sta bili po oceni organa jasni in popolni, zato ju je ta mogel vsebinsko obravnavati. Sicer pa jasno izraženega zahtevka ne morejo nadomestiti podatki, ki naj bi izhajali iz prilog in ki naj bi se nanašali - v tem primeru - na ostale upravičence.
Tožeča stranka je sodišču sporočila, da tožbo umika, priglaša pa stroške upravnega spora. Po obrazloženem je sodišče postopek ustavilo, o stroških upravnega spora pa je odločilo v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1, ker je bila tožba potrebna.