postavitev skrbnika za poseben primer - ugotavljanje očetovstva - varovanje otrokove koristi
Center za socialno delo pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovanemu, upošteva predvsem njegove potrebe in koristi. Odločitev, ali je postavitev skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva v njegovo korist, ne more temeljiti zgolj na pravici otroka, da pozna svoje starše. Pravica ne pomeni dolžnosti prevzemanja aktivne vloge, ampak zgolj možnost to pravico uveljavljati.
izdaja dovoljenja za prekop posmrtnih ostankov umrlega - odločanje po prostem preudarku - soglasje najemnika groba
Prvostopenjski upravni organ je po presoji sodišča odločil pravilno, saj iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da najemnik groba ni dal soglasja za prekop pokojnika. Nesporno dejstvo je, da ni izpolnjen pogoj iz 9. člena ZPPDUP za odločanje po prostem preudarku (diskrecijski pravici). Zaključek tožene stranke je pravilen, ker je upravni organ le tedaj, če je dano soglasje najemnika groba, pooblaščen ugotavljati interes vlagatelja zahteve za prekop pokojnika in odločiti po prostem preudarku, seveda ob upoštevanju načela zakonitosti (6. člen ZUP).
mednarodna zaščita - ukrep pridržanja - begosumnost - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - dvom v zatrjevano istovetnost
Tožnik je izgubo osebnega dokumenta ustrezno obrazložil, tako da sodišče zaključuje, da ni šlo za namerno izgubo, s katero bi želel prikriti resnično identiteto, kar bi lahko kazalo na očiten dvom v zatrjevane podatke pri organih v Sloveniji. Očiten dvom v tožnikovo identiteto ni podan.
ZDRS člen 13. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2010) člen 16.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - interes RS za sprejem prosilca v državljanstvo
Presoja dejanskih okoliščin v obravnavanem primeru ni bila opravljena. V svojih mnenjih se resorno ministrstvo tudi ni opredelilo do s strani tožnice predložene številne listinske dokumentacije o njenem izjemnem prispevku k ohranjanju in izboljšanju zdravja bolnikov, ki jih obravnava in o tem, da njeno delovanje pomeni dodatno možnost bolnikom v Sloveniji, ki bi sicer iskali to storitev v tujini, na kar tožnica v tožbi tudi utemeljeno opozarja. V mnenjih ni ničesar o tem, ali bi tožnica kot strokovnjak v zdravstvu (zdravilstvu) lahko prispevala k višji ravni svoje stroke v državi ter o tem, ali bi kot strokovnjak prispevala oziroma omogočila uvajanje novih strokovnih in tehnološko zahtevnih načinov zdravljenja (z zdravilstvom), kar je bistveno za ugotavljanje pogoja za naturalizacijo s področja zdravstva. Bistvene okoliščine za odločitev v zadevi torej niso bile razčiščene.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Navedene okoliščine (bolezen pooblaščenca v času od 8. 11. 2017 do 14. 11. 2017) ne izkazujejo opravičljivega razloga za zamudo, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, saj pooblaščenec tožnikov ni bil bolan ves čas teka pritožbenega roka.
dovoljenje za zadržanje - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - paricijski rok - kršitev določb ZUP
Po presoji sodišča niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo predmetne prošnje, saj je predpogoj za dovolitev zadrževanja predhodno izdana odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev (oziroma odločba o odstranitvi brez roka), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Zato je prvostopenjski organ s tem, ko je ugotavljal, ali prva tožnica izpolnjuje pogoje za dovolitev zadrževanja, čeprav o prošnji ni bilo mogoče vsebinsko odločati, kršil pravila postopka ZUP o odločanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolagajo tožnica in njeni družinski člani, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinih nepremičnin, v katerih ne prebiva in katerih solastnica je skupaj z njenim zakonskim partnerjem, znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - gradnja novega objekta - rekonstrukcija ali novogradnja
Opredelitev obstoječega objekta in njegovega bistva, kot ga razlaga organ, torej temelji na značilnostih obstoječega objekta in nameravane gradnje, ki je opisana v vlogah tožnikov in ostalih podatkov spisa, zato že iz tega razloga ni mogoče reči, da je organ pojem obstoječi objekt in bistvo objekta opredelil arbitrarno, kot dodatno pa sodišče še pripominja, da je obstoječa lesena konstrukcija tudi po njegovi oceni nedvomno bistvo objekta, saj če je ni, potem sploh ni mogoče govoriti o takem objektu kot je obravnavani, tj. pomožnem kmetijsko-gozdarskem objektu.
Pojem rekonstrukcije neločljivo veže na obstoječ objekt. Če tega objekta ni več, rekonstrukcija ni več mogoča.
javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - izredno pravno sredstvo - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev zahtevka
V konkretnem primeru so tožniki zahtevali, da se po nadzorstveni pravici odpravi sklep, s katerim je bil predlog za obnovo postopka zavržen kot prepozen. Na podlagi 274. člena ZUP je s tem izrednim pravnim sredstvom mogoče poseči le v dokončne upravne odločbe, ne pa tudi zoper sklepe. Določb o uporabi izrednih pravnih sredstev ni mogoče razširjati oziroma razlagati tako, da so izredna pravna sredstva dopustna tudi zoper tiste akte, za katere ta pravna sredstva v zakonu niso izrecno predvidena.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - posojilo - zaslišanje priče - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Davčni organ je zaključil, da se predlaganih prič ne zasliši, vendar pa razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov ne utemeljujejo sprejete odločitve. Naveden dokaz z zaslišanjem prič ni nepotreben, saj tožnik z njim dokazuje trditve o dejstvih, pri dokazovanju katerih z izvedenimi dokazi ni bil uspešen. Dokaz tudi ni nepomemben, saj vpliva na odločitev in na davčno osnovo za odmero predmetnega davka. Dokazni predlog tožnika je bil ustrezno substanciran, saj je tožnik predlagal zaslišanje osebe, ki naj bi potrdila, da mu je tožnik denar posodil in da mu je ta denar vrnila ter osebe, ki naj bi potrdila, da je tožnikova mama tožniku tudi dejansko izročila gotovino po posojilni pogodbi, na kateri je podpisan kot priča. Po presoji sodišča je tudi primerno sredstvo za dokazovanje zatrjevanih dejstev, saj je od teh okoliščin odvisna davčna osnova.
koncesija - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zmanjšanje kapacitet in izguba ključnih kupcev naj bi po trditvah tožeče stranke resno ogrozila poslovanje - vendar pa so te trditve preveč splošne in neizkazane, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj niso podkrepljene s konkretnimi podatki v tej smeri. Nasprotno iz predloženih listin sledi, da zadevna vrtina pomeni le eno od vrtin, iz katerih tožeča stranka črpa vodo za stekleničenje in da torej prenehanje rabe vode iz omenjenega vira ni odločilnega pomena v pogledu pogojev za poslovanje. Presplošne in neizkazane so tudi navedbe o zmanjšanju števila zaposlenih in o izplačevanju odpravnin oziroma o njihovem vplivu na finančni položaj družbe.
Uredba o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2016) člen 23, 23/4, 23/10. ZUP člen 67.
naravna nesreča - nepovratna sredstva - javni razpis - vsebina vloge - dokazila k vlogi - nepopolna vloga
Toženka je pravilno štela, da vloga tožnice ni nerazumljiva, saj je mogoče jasno razbrati, katere podatke je tožnica vnesla v vlogo oziroma prijavni obrazec, ki je njen sestavni del, in s tem, za katere upravičene stroške iz točke V. Javnega razpisa za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 uveljavlja podporo. Vloga bi bila nerazumljiva le, če iz nje ne bi bilo mogoče razbrati, kaj tožnica zahteva, torej plačilo katerih računov naj se ji (deloma) povrne.
V konkretnem primeru se računi ne glasijo na upravičenca tj. lastnika, ampak na družbo A. d.o.o. Ne gre torej za nerazumljivo vlogo ampak za vlogo, ki je razumljiva, vendar napisana tako, da upoštevaje tudi predložene priloge, pomeni, da tožnica ni izpolnila zahtev iz Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020 in Javnega razpisa.
ZON člen 105, 105/1, 105/a, 105/a/2, 105a/3, 105a/5, 105a/6. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 25, 25/3, 42, 42/5.
Tožnica je soglašala z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), zato je po presoji sodišča upravni organ imel podlago, da sledi temu mnenju. Zakonodajalec je dal mnenju ZRSVN posebno težo, kar pomeni, da organ v primeru, če iz celotnega mnenja ne izhajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom vanj, ni dolžan posebej razlagati, zakaj sledi temu mnenju.
ZIL-1 člen 67, 129, 129/5. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4.
patent - evropski patent - nadaljevanje postopka po zamudi - vložitev zahteve za nadaljevanje postopka o zamudi - končan postopek
Institut nadaljevanja postopka po zamudi je mogoče uporabiti, dokler je postopek po ZIL-1 odprt, tj. dokler organ ne odloči v glavni stvari in tako zaključi postopka.
Glede na pogoje, pod katerimi se pridobi pravica do družinske pokojnine, se sicer družinska pokojnina v veliki meri približuje vlogi, ki jo ima preživnina, vendar obenem ni preživnina, kakor jo opredeli ustrezni področni zakon. Čim pa je ni mogoče uvrstiti med zakonsko določeno izjemo od plačila dohodnine, po mnenju sodišča ni podlage za drugačno odločitev, kot jo je v konkretnem primeru sprejela tožena stranka.
ZGO-1 člen 2, 2-11, 95, 95/1, 95/1-1, 96, 96/1, 96/2, 96/3, 96/3-2. SZ-1 člen 5, 5/2, 5/3. ZUP člen 43.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - udeležba v postopku - pravna korist - lastninska pravica
Tožniki so svojo pravno korist izkazali s solastninsko in lastninsko pravico na stanovanjih kot posebnih delih stavbe in na skupnih delih stavbe, ki je pravno varovana po določbah SPZ-1.
Sodišče soglaša s tožniki, da so izkazali tudi neposrednost pravne koristi za udeležbo v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Namreč s podeljenim uporabnim dovoljenjem za mezzanin bi se obremenitev celotnega objekta povečala. Ob zatrjevani že sedaj ogroženi stabilnosti bi bila dodatno ogrožena že sedaj (zatrjevana) vprašljiva stabilnost celotnega objekta. Tožniki so z navedeno trditvijo izkazali tudi konkretno povezavo med postopkom izdaje uporabnega dovoljenja in svojim pravnim položajem, ki je v varstvu lastninske pravice in njenih upravičenj.
Iz odgovora na tožbo in podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik dne 26. 4. 2018 pogojno odpuščen iz ZPKZ Dob pri Mirni. Komisija je namreč na podlagi njegove nove prošnje ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 88. člena KZ-1, zato je dne 23. 3. 2018 izdala pozitivno odločbo o pogojnem odpustu. To pomeni, da tožnik ne prestaja več zaporne kazni, zaradi česar si z vloženo tožbo, tudi v primeru morebitne ugoditve tožbi, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Z dnem odpusta s prestajanja kazni je namreč pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal.
davčna izvršba - pomankljiva tožba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt, s katerim je zgolj zavrnjena pritožba zoper akt prvostopenjskega organa, ne more biti akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Kot pravilno navede tožena stranka, bi se tožba lahko nanašala kvečjemu na sklep prvostopenjskega organa o zavrženju predloga za obnovo postopka davčnih izvršb.
V zvezi s seznamom izvršilnih naslovov sodišče pojasnjuje, da ta nima narave niti odmerne odločbe v smislu določb ZDavP-2 niti upravne odločbe v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o odmeri ali vračilu davka ali sploh o kakšni (drugi) pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe. Takšen seznam ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki še niso bili izvršeni.
distribucijsko omrežje električne energije - dovoljenje - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Iz določbe 514. člen EZ-1 ne izhaja, da bi tam opredeljen rok za vložitev vlog za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema bilo mogoče razlagati, da je določen kot materialni prekluzivni rok.
Iztek roka iz 514. člena EZ-1, v katerem bi lastniki distribucijskih omrežij, ki so oskrbo z električno energijo izven javnega distribucijskega sistema (že) vršili, morali vložiti vloge za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema, pa jih niso, po logiki stvari lahko predstavlja le podlago za ugotovitev, da poslujejo nezakonito, ker se je čas za uskladitev z EZ-1 iztekel; vendar pa to ne more biti razlog za opredelitev roka kot materialnega prekluzivnega, po izteku katerega dovoljenja o pridobitvi statusa zaprtega distribucijskega sistema ne bi več mogli pridobiti.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17. ZUP člen 144.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - možnost izjave v postopku - kršitev pravil postopka
Toženka bi morala tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev BPP, oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Odsotnost navedenega procesnega dejanja je imela vpliv na zakonitost odločitve tudi iz razloga, ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.