Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31,31/4. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 52, 349, 355. ZKme-1 člen 5, 17. ZKZ člen 33. URS člen 74. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 135, 141, 141/11
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - kmet - kmetijsko gospodarstvo
Kot ''umetno ustvarjene pogoje'' po 60. členu Uredbe (EU) št. 1306/2013/EU sodišče razume tisto ravnanje, s katero tožnik prikaže, da izpolnjuje pogoje iz Uredbe OMD, vendar ne z namenom, kot ga zasleduje Uredba OMD. Enako oziroma podobno je tožniku pojasnil termin ''umetno ustvarjeni pogoji'' tudi drugostopni organ, da umetno ustvarjeni pogoji ne pomenijo kršitve črke predpisa, nasprotujejo pa namenu oziroma cilju, zaradi katerega so postavljeni, zato ne morejo uživati pravnega varstva. Organ tožniku ne nalaga ukinitev posameznih KMG (in združitve v eno KMG) zaradi njihovega poslovnega sodelovanja z namenom optimizacije, temveč mu očita poslovanje vseh treh KMG kot dejansko obstoječe organizacijske in gospodarske celote glede na navedene povezave oziroma ugotovljena ravnanja. S tem pa tudi kršitev drugega odstavka 12. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014. Ta določa, da lahko upravičenec, ki zaprosi za pomoč in/ali podporo na podlagi katerega koli neposrednega plačila na površino ali ukrepa za razvoj podeželja, vloži samo eno zbirno vlogo na leto) v zvezi z a) in b) točko prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013/EU, ki opredeljujeta pojma ''kmet'' in ''kmetijsko gospodarstvo''.
ZZZiv člen 4, 26, 26/1. ZON člen 26, 81, 92. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (2004) člen 5, 7, 7a. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 16
Sodišče ni našlo nezakonitosti v pravnih določilih Odloka/2018, ampak zgolj v Prilogi odloka/2018. Tožena stranka je s Prilogo odloka/2018 kršila materialno pravo in sicer razlago in uporabo pogoja, da ni druge zadovoljive možnosti za reševanje problemov družbene sprejemljivosti in upravljanja s škodo in pogoja, da mora biti odvzem omejen na „nekatere“ medvede v smislu zadostne zveze med številom medvedov, predvidenih za odstrel po posameznih območjih, in dokumentiranim mnenjem interesnih skupin oziroma javnosti ter škodnih dogodkov ali pojavnosti medvedov, ki ogrožajo varnost ali povzročajo nevarnost za premoženje, na teh območjih. Gre za nepravilno uporabo določbe člena 7.a Uredbe/2004 v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe/2004 v zvezi z določilom 16(1)(e) člena Direktive o habitatih ter previdnostnim načelom ter tretjega odstavka 14. člena v povezavi z 92. členom ZON in 5. alinejo prvega odstavka 26. člena ZZZiv. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na Prilogo odloka/2018 in jo je odpravilo ter v tem delu vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek.
dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu - državna pomoč - višina finančne pomoči - izplačilo zavarovalnine
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe. Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova.
Dejstvo, da je za pobiranje prispevkov pristojen FURS, ne spreminja temeljnega upniško-dolžniškega razmerja glede plačila prispevkov za socialno zavarovanje, ki kljub tej vlogi, ki jo ima FURS, ostaja vzpostavljeno med nosilcem zavarovanja in zavezancem za plačilo. Pravna narava teh pravic in obveznosti je namreč takšna, da gre za zadeve zaradi plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje. Posledično je v primeru spora o teh zadevah za sodno varstvo na podlagi določila 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče, kar je edino primerno, glede na to, da (i) je socialno sodišče kot sodišče specialne pristojnosti posebej poklicano za reševanje sporov z njihovega matičnega področja, (ii) za to v zakonu obstaja izrecna podlaga, kot citirana uvodoma, kar je pogoj za izvajanje sodne oblasti s strani specializiranega sodišča, (iii) je postopek v socialnih sporih posebej prilagojen vsebini in naravi takšnih socialnih sporov.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - materialni položaj
Tudi, kolikor je tožnica bila primorana vložiti izvršbo za dolžni znesek, je to vložila na podlagi izvršilnega naslova, sodbe, za katero ji je bila dodeljena BPP. Ugovor, da je premoženje pridobila v izvršilnem postopku, za katerega ni imela odobrene BPP, in torej ne v pravdnem postopku za katerega ji je bila odobrena, ne vzdrži presoje. Dejstvo izvršilnega postopka, v posledici katerega je bila sklenjena izvensodna poravnava, ne pomeni, da tožnica ni pridobila premoženja v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, torej v postopku, v katerem je pridobila izvršilni naslov za tek izvršilnega postopka. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala toženka sredstva iz izvensodne poravnave upoštevati v smislu spremenjenega materialnega položaja tožnice iz 49. člena ZBPP. Neposredna obveznost tožnice na podlagi dodeljene BPP, da poravna razliko med stroški, izhaja iz prvega odstavka 48. člena ZBPP. Določba petega odstavka 48. člena ZBPP se nanaša na primere, ko se stranke poravnajo v postopkih, za katere jim je bila BPP dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - novi dokazi - obnova postopka
Po mnenju sodišča pogoj, da je podan verjetni izgled za uspeh ni izkazan. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnik v obnovi postopka ne more pričakovati uspeha za oprostilno sodbo, saj ne gre za takšne nove dokaze, ki bi ob upoštevanju že izvedenih dokazov utegnili povzročiti njegovo oprostitev. V zadevi je tudi odločalo Vrhovno sodišče RS, ki je s sodbo zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti in se opredelilo do spornih dokazov.
Tožnik je napoved za odmero dohodnine za leto 2015 vložil pravočasno dne 31. 5. 2016 in v njej uveljavljal posebno olajšavo za čezmejne delovne migrante. Davčni organ glede na stališče Ustavnega sodišča RS in glede na dejstvo, da je bilo sporno zakonsko določilo petega odstavka 113. člena ZDoh-2, odpravljeno 1. 1. 2014, tožniku pravilno ni priznal posebne olajšave za čezmejne delovne migrante za leto 2015.
ZDavP-2 člen 106, 106/1. ZFPPIPP člen 397, 397/1, 397/2, 398, 398/1
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - osebni stečaj - odpust obveznosti
Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati. Davka ne odpiše kadar se je nad davčnim zavezancem končal postopek osebnega stečaja. Davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti.
omejevalna ravnanja - prepoved omejevalnih sporazumov - usklajeno ravnanje - usklajeno ravnanje na trgu - usklajeno ravnanje glede cen - usklajeno ravnanje pri oblikovanju ter oddaji ponudb za javno naročilo - dokazovanje - nejasna in nepopolna obrazložitev - napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev načela kontradiktornosti postopka - napačna uporaba materialnega prava
Tudi po oceni sodišča toženka s konkretno obrazložitvijo izpodbijane odločbe ni prepričljivo utemeljila obstoja dovolj zanesljive podlage za trditve, da sta bila tožnika udeležena na spornih sestankih, še posebej glede na velik obseg (potencialnih) udeležencev teh sestankov. Kolikor pri navedbah o obstoju dogovarjanj (usklajevanj) toženka izhaja iz trditev o udeležbi tožnikov na sestankih, so posledično njeni zaključki o dogovarjanju (usklajevanju) tožnikov na teh sestankih nezanesljivi. Udeležba na sestanku sicer ni isto kot seznanjenost z vsebino sestanka ali izmenjava informacij v nasprotju z zahtevo po samostojnosti podjetij. Vendar pa je to stvar konkretnega primera in argumentacije toženke. Zmotno je stališče toženke, da lahko v odgovoru na tožbo spreminja obrazložitev glede konkretnega zdravila tako, da gre pravilno za drugo zdravilo, pri čemer gre po izrecni trditvi toženke za dokaz, da sta tožnika oddajala ponudbe z enakimi cenami tudi za OTC zdravila, pri katerih je bila možnost prostega oblikovanja cen, in kar je tudi del izreka izpodbijane odločbe (ki se namreč nanaša na vsa zdravila), saj toženka za to nima pravne podlage. Toženka se mora dosledno in natančno sklicevati na dokaze za dejstva, ki so pomembna za odločitev. Nujno ne drži tožbeno stališče, da predhodno ne-poslovanje in nespremenjeni tržni deleži že dokazujejo neobstoj sporazuma o delitvi trga, če se pri tem upošteva časovni okvir očitane kršitve. Časovni okvir očitane kršitve mora namreč toženka glede na konkretne okoliščine primera določiti glede na ustrezne (razpoložljive) dokaze, tako da sta si časovni točki dovolj blizu, da je utemeljen sklep o enotni trajajoči kršitvi, saj gre v praksi pogosto za kompleksne kršitve, sestavljene iz različnih dejanj. To pa ne bi smelo povzročiti, da bi časovna zamejitev očitka vplivala na presojo ugotovitev o strukturi trga.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem razpisni pogoji - razlaga razpisnih pogojev - ožji družinski član - pojem družine
Toženka je napačno izhajala iz določbe 11. člena SZ-1, ki se nanaša na lastnika ali najemnika stanovanja (v smislu določb SZ-1), ker tožnik kot prosilec na javnem razpisu ni v teh pravnih položajih kot sodelujoči na javnem razpisu, ki bi narekovala uporabo te določbe. V položaj najemnika bi prosilec stopil šele po sklenitvi najemne pogodbe. Toženka bi morala pri presoji tožnikove vloge po posamezni postavki izhajati iz besedila posamezne postavke, posameznega pogoja in merila, ki je pri posamezni postavki naveden.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - sklep o priznanju statusa stranskega udeleženca - ni upravni akt po ZUS1 - pojem upravnega akta
V obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani sklep odločitev, da se tretji osebi prizna lastnost stranskega udeleženca v upravnem postopku, začetem na podlagi tožnikove vloge, to pa je odločitev procesne narave. S tem sklepom ni bilo vsebinsko odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Zato ta sklep ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
akt zoper katerega je možen upravni spor - pojem upravnega akta - akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - imenovanje
Izpodbijani dopis, s katerim je toženka obvestila tožnico, da glede na zgolj eno vloženo prijavo na javni poziv za imenovanje predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic ne bo posredovala Vladi RS predloga za imenovanje tožnice na ta položaj, ne izpolnjuje pogojev za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1. S tem dopisom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, ampak je bila tožnica (zgolj) seznanjena z odločitvijo državnega organa v zadevi imenovanja predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic (torej v kadrovski zadevi), kjer državni organ (toženka) ne nastopa kot nosilec upravne funkcije, ampak kot delodajalec. S tem pa tožnici ni bilo poseženo v njen pravni položaj, saj do imenovanja predsednika Komisije še ni prišlo. Povedano drugače: rezultat javnega poziva, ko toženka vladi ni posredovala predloga za imenovanje predsednika zaradi po njenem mnenju neuspelega javnega poziva, še ne pomeni odločitve o tožničini pravici ali pravni koristi. Tožnica sicer svojo pravico oziroma pravno korist izpeljuje iz dejstva, da je kot edina kandidatka (in ki tudi izpolnjuje vse pogoje) vložila prijavo za to mesto, vendar pa zakon (torej 64. člen ZPacP) toženki ne nalaga obveznosti posredovanja predloga za imenovanje predsednika Vladi RS (tudi ne v takem primeru, kot je obravnavani, ko je prispela na javni poziv le ena prijava), kar pa tudi pomeni, da se tožnica na to ne more sklicevati, saj to ni njena izključna pravica (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018).
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 32, 32/2, 88. ZCes-1 člen 2, 2-32
denacionalizacija - ovira za vračilo v naravi - zakonska ovira za vračilo nepremičnine v naravi - kategorizacija občinskih cest - neustavnost občinskih odlokov - javna cesta - gozdna cesta
Vsebina tožbenih ugovorov kaže, da med strankama ni spora, da sta dela obravnavanih zemljišč dela ceste, kar pa pomeni, da je obstoj ovire za vrnitev v naravi izkazan na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDen. Po tej določbi pa se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (zazidana po podržavljenju). Člen 88 ZDen sicer prepoveduje vsako razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, vendar pa se to nanaša na pravne posle in enostranske izjave volje, ki so po tej zakonski določbi nični (prvi in drugi odstavek).
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/5, 26, 26/1, 26/1-1
brezplačna pravna pomoč - preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - pravna in dejanska vprašanja - zagovornik
V obravnavanem primeru je ocena tožene stranke, da je tožeči stranki postopek znan, ker naj bi ji bil rok za izpolnitev posebnega pogoja že enkrat podaljšan in da ne gre za reševanje pravnih vprašanj ter zato ne potrebuje zagovornika, napačna. Postavitev zagovornika obsojencu, ki ga zaradi gmotnega položaja ne more sam najeti in mu je potrebno zagotoviti enak položaj, kot obsojencu, ki tovrstnih gmotnih težav nima, terja po presoji sodišča že sama okoliščina, da mu je v postopku mogoče izreči zaporno kazen.
Po določbi prvega odstavka 103. člena ZDavP-2 se zavezancu, v primeru da predloži instrument zavarovanja, dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za največ 24 mesecev.
ZKme-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 214, 214/1. Uredba o spremembi Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (2011) člen 24
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim kmetom - obrazložitev odločbe - načelo neposrednega učinka
Organ, ki je navedel, da je izpolnjen pogoj za odpravo odločbe po prvem odstavku 42. člena ZKme-1 "nepravilno ugotovljeno dejansko stanje", bi moral navesti dejstva, ki so bila v prvem postopku napačno (nepravilno) ugotovljena, kar je vplivalo na odločitev in potrebo po odpravi in nadomestitvi z novo odločbo. Le taka obrazložitev omogoča uspešen preizkus sodišču in vložitev pravnih sredstev stranki, ki niso zgolj navidezna. Republika Slovenija ni mogla v Uredbi o shemah neposrednih plačil postaviti drugih (ali drugačnih) pogojev ali meril, kot so določena v prvem in drugem odstavku 50. člena Uredbe (EU) 1307/2013, zato naj organ vprašanje, ali je šteti tožnika za "mladega kmeta" v smislu 50. člena Uredbe (EU) 1307/2013, presodi na podlagi teh določb (načelo neposrednega učinka evropskega prava). Status mladega kmeta glede na pogoj "ali ga je vzpostavil v petih letih pred prvo predložitvijo vloge na podlagi sheme", ima tudi fizična oseba, ki je vzpostavila kmetijsko gospodarstvo ne prej kot pred petimi leti, ko z vlogo, ki je predmet obravnave, prvič zahteva plačilo na podlagi sheme plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz člena 72(1) Uredbe (EU) 1306/2013. Pri citiranem pogoju (ki je alternativa pogoju "ki prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo) je bistveno, da fizična oseba ni vzpostavila kmetijskega gospodarstva, za katerega zahteva plačilo, pred več kot petimi leti in, da je to njena prva zahteva za tovrstno plačilo.
ZSZ člen 50, 50/2, 50/3. ZDDV-1 člen 44, 44-7. ZDPN-2 člen 3, 3/2, 4
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nakup stanovanja - pojem stanovanja - plačilo DDV
Tožnica je v upravnem postopku izkazala plačilo DDV-ja s kupoprodajno pogodbo, zato sodišče meni, da je z vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
obnova upravnega postopka - začetek postopka - udeležba v postopku - pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku - solastniki
Ko organa nista skladna v stališču, ali je postopek pričet na podlagi predloga ali po uradni dolžnosti, sodišče meni, da je za preizkus izpodbijanega sklepa bistveno, da se organ opredeli, ali je obnovo postopka pričel po uradni dolžnosti ali na predlog stranke. Dejstvo, da organ predpisa ni uporabil (pa sedaj meni, da bi ga moral), pomeni zmotno uporabo materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. Solastniki nepremičnine imajo pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje soglasja za priključitev, saj je točka priključitve navedena v soglasju za priključitev na njihovi nepremičnini.
postavitev skrbnika za poseben primer - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Po presoji sodišča ima tožnica prav, ko ugovarja, da odločbe ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na postavitev kot skrbnice za posebni primer, zlasti, da odločba ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih njena postavitev ne nasprotuje v 181. členu ZZZDR določenim izključevalnim razlogom.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - status kmeta - pisna izjava
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ni zakonskih zadržkov, da predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati organ odločanja sam, v primeru ko pa je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ odločanja na ta posamični akt vezan.