tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Skladno z določbo drugega odstavka 70. člena (ZMZ-1) je treba tožbo zoper sklep vložiti v 8 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe. Iz povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.
javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - obrazložitev odločbe - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke - sprememba potrdila iz uradne evidence
Izdaja potrdil iz uradne evidence je urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Predmet tega postopka je zahteva tožeče stranke za spremembo potrdila o stalnem prebivališču. Zahteva torej spremembo potrdila, izdanega na podlagi določbe 179. člena ZUP. To lahko zahteva stranka glede na zakonsko določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, če na podlagi dokazov s katerimi razpolaga, meni, da izdano potrdilo ni v skladu s podatki v uradni evidenci. V konkretnem primeru tožeča stranka v svoji izrecni zahtevi za spremembo potrdila ne zatrjuje niti ne dokazuje, da izdano ji potrdilo ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Navaja pa dokazila in okoliščine, s katerimi zatrjuje in dokazuje, da je bil že vpis samega podatka (o stalnem prebivališču mld. A.A.) v registru prebivalstva napačen. Postopek spremembe vpisa v register stalnega prebivalstva in postopek spremembe potrdila o stalnem prebivališču sta dve različni upravni zadevi, ki se vodita po dveh različnih upravnih postopkih.
Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (2012) člen 5, 7. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4. ZMZ-1 člen 11
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - odmera stroškov zastopanja - svetovalec za begunce - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Glede na določbo drugega odstavka 5. člena Pravilnika o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce je kriterij, na podlagi katerega je svetovalec upravičen do zvišanja vrednosti storitve ta, da je storitev opravljena na zahtevo ministrstva. Je pa tožena stranka nepravilno postopala, ko tožnici stroškov za poziv na odpravo ukrepa omejitve gibanja po uradni dolžnosti ni priznala. Postopek neposrednega nadzora na podlagi četrega odstavka 84. člena ZMZ-1 je bil pričet na pobudo tožnice. Ker tožena stranka tožnici ni priznala stroškov za poziv k odpravi ukrepa omejitve gibanja po uradni dolžnosti, ki ga je tožnica izkazala kot potrebnega, je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, zmotno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
dostop do informacij javnega značaja - pritožba zaradi molka organa - ugoditev zahtevku - posredovanje informacije z dopisom - doložnost izdaje pisne odločbe
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da organ tožniku, glede na to, da je z dopisom tožnikovi zahtevi po dostopu informacije javnega značaja v celoti ugodil, ni bil dolžan izdati odločbe in glede na to, da je organ tožniku posredoval zahtevano informacijo, tudi ni bil v molku.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun. Razlog za prenos deviznih sredstev na enotni privatizacijski račun je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.Po izvedenem prenosu namreč dolžniško-upniško razmerje med bivšim varčevalcem in banko za preneseni del deviznih sredstev ni več obstajalo, varčevalec kot bivši (poplačani) upnik pa za preneseni del deviznih sredstev ni imel več zahtevka do banke, iz tega pa logično izhaja tudi zaključek, da tak varčevalec ne more imeti takega zahtevka proti RS kot lastnici banke Ljubljanska banka, d. d.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev stroškov - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - rok za vračilo napotnice - nasprotna tožba
Izpodbijana odločitev temelji na zaključku organa za brezplačno pravno pomoč, da je bila zadeva Okrožnega sodišča v Mariboru št. II P 989/2015, za katero je bila prosilki dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaključena z združitvijo z zadevo II P 223/2015, do katere je prišlo na naroku dne 11. 4. 2016, in bi morala tožeča stranka predložiti pristojni službi za brezplačno pravno pomoč izpolnjeno napotnico v petnajstih dneh od takrat. Takšnemu stališču sodišče ne pritrjuje, saj zadeva po nasprotni tožbi ni bila zaključena oziroma rešena, ampak se je vsebinsko obravnavala naprej pod drugo opr. številko.
pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - odvzem orožja in orožne listine
Upravni organ je že na podlagi javne listine (prekrškovne odločbe) z dokazno veljavo, kot jo določata prvi in drugi odstavek 169. člena (ZUP), imel zadostno podlago za ugotovitev, da je tožnik hranil orožje nepravilno in je na podlagi te ugotovitve lahko sklepal, da tožnik ni več zanesljiv in zato tudi ne upravičen do (nadaljnje) posesti orožja. Poleg navedene javne listine, ki že sama po sebi daje zadostno podlago za ugotovitev, da tožnik ni več zanesljiv, pa je upravni organ svojo odločitev oprl tudi na ustno izpoved tožnika, dano pri prvostopenjskem organu, kjer tožnik ni izpodbijal odločilne dejanske okoliščine, da je orožje ležalo razmetano vsepovsod po njegovi sobi (ker naj bi bilo pripravljeno za čiščenje) in na izpovedbe zaslišanih prič, ki jim je tudi sledil. Tožnik je bil pred izdajo odločbe tudi seznanjen z vsemi v ugotovitvenem postopku ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami in je v zvezi s tem tudi podal izjavo.
izvrševanje kazenskih sankcij - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zaseg predmeta - izdaja odločbe - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
O odvzemu in zasegu predmetov po presoji sodišča ni potrebno izdati odločbe. ZIKS-1 namreč v 8. členu natančno določa, v katerih primerih se izdajajo odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Med njimi ni naštetega postopka odvzema predmetov na podlagi 41.č člena ZIKS-1, kar pomeni, da o zasegu predmetov ni potrebna izdaja odločbe po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/3.
napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - zaposleni v vzgoji in izobraževanju
Sodišče se strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče ugotoviti, da je tožnica na posvetih izvedla pet referatov, razen tega pa navedenih dogodkov ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20 člena Pravilnika mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - prepozna vloga
Ker dodeljena BPP po drugem odstavku 11. člena ZBPP obsega le tista dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena, to pomeni, da je tožnik prošnjo za BPP vložil prepozno. S tem, da je tožnik vložil pritožbo v upravni zadevi isti dan kot samo prošnjo za dodelitev BPP, se ni ravnal po navedeni zakonski določbi, po kateri bi moral za BPP zaprositi že pred vložitvijo same pritožbe v upravni zadevi.
ZDIJZ člen 5, 6, 6/1, 6/1-6. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2
dostop do informacij javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - šikanozno ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - stranski udeleženec
Za ugotavljanje namere prosilca, da zlorabi pravico po ZDIJZ, bi toženka morala prosilca soočiti z očitki glede njegove namere in mu dati možnost, da se do tega opredeli in da pojasni. Namesto tega oziroma brez tega pa se je tožena stranka opredelila, da zlorabe pravice očitno ni bilo oziroma da iz same zahteve ne izhaja. Indicev, da bi morda lahko šlo za zlorabo pravice oziroma za šikanozen značaj zahteve, je bilo že v prvostopenjskem aktu dovolj, za to, da bi toženka izpeljala ustrezen ugotovitveni postopek glede tega vprašanja. Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebo, na katero se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Tožnik je izrecno izjavil, da v celoti umika predmetno tožbo. Sodišče je glede na navedeno na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo postopek.
ZBPP člen 7. KZ-1 člen 127, 127/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c
brezplačna pravna pomoč - kazensko preiskovalna dejanja - zagrožena kazen zapora - sodni postopek - sklep o preiskavi
Glede na to, da je tožnica v kazenskem postopku pred sodiščem, ki trenutno poteka v fazi preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je nedvomno v interesu pravičnosti, da ji je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku v tem postopku. V primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, torej, ko je zagrožena zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev (priporočilo Evropske komisije).
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 27, 28, 37. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 člen 29
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - čezmerna prijava površin - vračilo sredstev - uporaba posnetkov - dokumentacija upravne zadeve - seznanitev
Iz pregleda upravnega spisa ni razvidno, da je tožena stranka seznanila tožnika o vseh ogledih, da bi tožnik lahko podal pripombe. Prav tako se tožena stranka tudi ni opredelila do vseh navedb tožnika. Stranka mora imeti na razpolago vso dokumentacijo na podlagi katere se odloča, da lahko poda pripombe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - sprememba
Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da se je premoženjsko stanje tožeče stranke in njene družine spremenilo, da je žena tožeče stranke postala solastnica stanovanjske stavbe ter parcele in da navedene nepremičnine ne predstavljajo nepremičnine, v kateri bi tožeča stranka prebivala. Vrednost solastniškega deleža pa presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
brezplačna pravna pomoč - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - revizija - predlog za dopustitev revizije
Tožeča stranka izpolnjevanja pogoja za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo ne izkazuje, saj zoper sodbo, s katero je sodišče odločilo o njeni pritožbi, nedvomno ni vložila revizije. Pogojev, da bi lahko v skladu s drugim odstavkom 51. člena ZUstS vložila ustavno pritožbo prav tako ne izkazuje.
Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni odločilo, je na podlagi izjave tožeče stranke o umiku tožbe postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavilo.
ZDIJZ člen 1, 15, 16, 27. ZUP člen 15, 109, 111, 237, 237/2, 237/2-1. URS člen 120, 121. ZInfP člen 2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-1
dostop do informacij javnega značaja - razžalitev uradne osebe - denarna kazen - pritožba - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ker se izrek denarne kazni vedno veže na (konkreten) osnoven postopek, s katerim je povezan v neločljivo celoto, je treba tudi vprašanje stvarne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper tak sklep o izreku denarne kazni zaradi razžalitve uradnih oseb in organa presojati glede na stvarno pristojnost organa za odločanje v (konkretni) osnovni zadevi. Ker izvira v konkretnem primeru izpodbijani sklep o izreku denarne kazni iz postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen Informacijski pooblaščenec RS.
ZUP člen 298. Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti (2009) člen 8
Ker se tožnik ni v celoti ravnal po ureditveni odločbi, je imel organ pooblastilo, da mu je izrekel kazen, s katero mu je bilo zagroženo že s sklepom z dne 21. 3. 2017. Glede na to, da tožnik ni izvršil vseh izrečenih ukrepov iz ureditvene odločbe, je z izpodbijanim sklepom zgolj izrečena (že) zagrožena kazen (s sklepom z dne 21. 3. 2017), saj bi tožnik moral izvršiti vse ukrepe, ki so mu bili odrejeni (za primer neizvršitve vseh odrejenih ukrepov mu je bilo namreč zagroženo z denarno kaznijo v znesku 500 EUR). Zato v obravnavanem primeru pooblastila inšpektorja niso bila presežena. Hkrati je tožniku v izpodbijanem sklepu zagroženo s ponovno denarno kaznijo v enaki višini (500 EUR), če ne bo ravnal v skladu z izrečenim ukrepom.