Tudi odvetnika, ki opravlja odvetništvo kot svoboden poklic, je treba pri odmeri sodne takse obravnavati enako kot osebo, ki je v 11. členu ZST-1 opredeljena kot samostojni podjetnik posameznik. Iz določbe 11. člena ZST-1 namreč izhaja, da so do oprostitve sodne takse v celoti upravičene zgolj fizične osebe, ne pa tudi pravne osebe in posamezniki v postopkih v zvezi njihovo dejavnostjo. Sodišče sicer pritrjuje pritožniku, da kot odvetnik, ki po definiciji, kot izhaja iz Zakona o odvetništvu (ZOdv), opravlja svoboden poklic in po definiciji kot izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ni samostojni podjetnik, vendar pa v zvezi s tem ugotavlja, da za uporabo določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 ni relevantna definicija samostojnega podjetnika, ampak je relevantno predvsem dejstvo ali gre za odločanje o oprostitvi sodne takse v zvezi s postopkom v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti posameznika, ali v zvezi s postopkom, ki ni v povezavi s posameznikovo pridobitno dejavnostjo. Dodaten argument, da je tudi odvetnik v zvezi z opravljanjem odvetniške dejavnosti podvržen določbi četrtega odstavka 11. člena ZST-1, je tudi v bistveni podobnosti statusa odvetnika in statusa samostojnega podjetnika.
ZCes-1 člen 3, 3/2, 5, 39, 39/2, 123.a, 126. ZJC-B člen 19
razlastitev - služnost - občinska javna cesta - javna cesta, ki poteka po tujih nepremičninah - ustavnoskladna razlaga
Uskladitvi dejanskega in pravnega statusa javnih cest je namenjen 19. člen ZJC-B. Po tej zakonski določbi se, če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa prvi odstavek 3. člena tega zakona, lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu. Po presoji sodišča je treba to določbo v obravnavani zadevi razlagati tako, da njena raba ne vzpostavlja ali omogoča nadaljnjega obstoja neustavnega položaja (ustavnoskladna razlaga), zato se sodišče strinja s tožnico, da je ureditev, ki je v osnovi namenjena odločanju o lastninski pravici, mogoče uporabiti tudi za odločanje o šibkejših oziroma iz lastninske izpeljanih pravicah.
gradbeno dovoljenje - razveljavitev po nadzorstveni pravici - stranka v upravnem sporu - aktivna legitimacija - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnici ne trdita, da bi imeli v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, status stranke, temveč nasprotno – izrecno navajata, da jima je bil ta status nezakonito odrečen, saj sta prav iz tega razloga vložili zahtevo za obnovo postopka. To pa pomeni, da procesna predpostavka ni izpolnjena, saj ZUS-1 tožnicama ne omogoča vložitve tožbe zoper odločbo, izdano v postopku, v katerem nista bili stranki.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znamkama - podobnost znakov - podobnost blaga - obrazložitev odločbe
Primerjavo blaga oziroma proizvodov je treba opraviti celovito in natančno, z uporabo in upoštevanjem vseh kriterijev, po katerih se opravlja primerjava podobnosti blaga, ter opravljeno primerjavo tudi ustrezno obrazložiti, pri izpeljavi končnih materialnopravnih zaključkov pa upoštevati rezultate tako opravljene analize po vseh (večih) kriterijih skupaj.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19. Odvetniška tarifa (2015) točka 3, 4. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. ZBPP člen 48
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazložen dopis - pripravljalna vloga - odvetnik - zloraba
Tožeča stranka v pravdnem postopku ni zasledovala načela ekonomičnosti postopka, tako v razmerju do upravičenke do brezplačne pravne pomoči kot tudi do proračuna Republike Slovenije, v kolikor se sredstva z regresnim zahtevkom ne povrnejo.
Sodna kontrola je v postopkih javnega razpisa omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Odločanje o procesnem dejanju stranke v drugem upravnem (izvršilnem) postopku (konkretno: da bo toženka umaknila predlog za upravno izvršbo) ne more biti predmet odločanja v upravnem postopku z upravno odločbo. Pri tem namreč ne gre ne za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, niti za drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP. Sodišče pritrjuje tožnici, da je napačno stališče organa, da se tožnici vračilo plačanega zneska ne prizna, ker je bila ob delnem plačilu dne 18. 11. 2011 v zamudi in so zamudne obresti dotlej natekle že v višini 91.461,51 EUR ter da se bo plačani znesek 30.000,00 EUR zato poračunal pri izvršitvi zamudnih obresti. Tožnica ima namreč za svoj zahtevek, ki se nanaša na javnopravno dajatev, podlago v zakonu. V času vložitve zahtevka veljavni ZPNačrt je namreč v desetem odstavku 79. člena določal, da če je investitor plačal komunalni prispevek, pa mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka.
ZBPP-C člen 35. URS člen 155, 155/1. ZBPP člen 49, 49/4
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - napačna uporaba materialnega prava - retroaktivna uporaba zakona
Tožniku je bila BPP dodeljena pod pogoji, ki jih je ZBPP določal pred spremembami, uzakonjenimi z ZBPP-C, ki je pričel veljati 25. marca 2015 (35. člen ZBPP-C). Drugačna razlaga, ki bi se opirala na zdaj veljavne določbe ZBPP, bi pomenila, da se tožnikove že obstoječe pravice in obveznosti spreminjajo za nazaj, torej retroaktivnost zakonske določbe, na podlagi katere bi prišlo do takega posega. Taka razlaga oziroma uporaba zakona bi bila v neposrednem nasprotju s prvim odstavkom 155. člena Ustave RS, po katerem zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Toženka bi zato morala uporabiti ZBPP v besedilu, kot je veljalo v času izdaje odločbe o dodelitvi BPP.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da so bili tožeči stranki stroški prehrane med delom in prevoza na delo in iz dela priznani v višini določeni z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov iz drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Kot izhaja iz 44. člena ZDoh-2, se v višini določeni s to Uredbo priznajo tudi povračila stroškov v zvezi z delom zavezancem, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja pri slovenskem delodajalcu, zato ni mogoče govoriti o tem, da bi bili delavci migranti obravnavani v nasprotju z ustavnim načelom enakosti.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - slabo premoženjsko stanje - odpust dolga - nova zaposlitev - dolžnost obveščanja
Niti ZBPP-B niti sedaj veljavni ZBPP ne dajeta podlage za ustavitev postopka izterjave sredstev prejetih iz naslova BPP oziroma odpis tega dolga, kot to predlaga tožeča stranka v tožbi.
koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - ustavitev postopka po objavi javnega razpisa - pravica javnega partnerja do neizbire - presoja utemeljenosti razlogov za ustavitev postopka
ZJZP kot pravilo postavlja izhodišče, da javni partner ni zavezan izbrati izvajalca javno-zasebnega partnerstva in tako določa njegovo avtonomijo, ali bo javno-zasebno partnerstvo sklenil ali ne. Sam postopek javnega razpisa ne pomeni zavezujoče ponudbe ali pridobitve pravice kandidata, ki bi se lahko uveljavljala na podlagi tožbenih zahtevkov ali drugih pravnih sredstev. Javno zasebno-partnerstvo je sklenjeno šele s sklenitvijo ustrezne pogodbe (68. člen ZJZP), do tedaj pa za zasebnega partnerja ne nastopijo upravičenja, ki bi javnega partnerja lahko prisilila v oblikovanje javno-zasebnega partnerstva. Odločitev o tem, ali se bo za izvajanje neke konkretne zdravstvene storitve, ki jo mora zagotavljati občina, sploh podeljevala koncesija ali pa se bo ta storitev zagotavljala v obliki javnega zavoda, pa je v pristojnosti občine; po prvem odstavku 5. člena ZZDej namreč mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni, in za to raven gre v obravnavanem primeru, določa in zagotavlja občina.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Po mnenju sodišča je treba določbo petega odstavka 78. člena ZCes-1, na katero odločitev opirata organa obeh stopenj, razlagati (na podlagi jezikovne, teleološke in sistemske razlage) v pomenu, da mora biti za objekte za obveščanje in oglaševanje, ki se nahajajo v območju državne ceste v naselju, izdano soglasje upravljavca ceste.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev
V postopku odobritve upravni organ se preverja izpolnjenost z ZKZ predpisanih pogojev za odobritev pravnega posla. Odobritev pravnega posla zato pomeni le ugotovitev o izpolnjenosti predpisanih pogojev za veljavnost zavezovalnega pravnega posla. Odobritev tako ne pomeni (tudi) ugotovitve, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost, niti da ima prodajalec razpolagalno upravičenje, ki je potrebno za veljaven prenos lastninske pravice.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgledi za uspeh - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Povedano drugače, organ za BPP s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec (tožnik) doseči z BPP.
energetika - omrežnina - stroški postopka - stroškovna odločitev - odprava upravne odločbe - odločitev o glavni stvari
Izpodbijani sklep je formalno pravilen, vendar pa je odločitev o stroških neločljivo vezana na odločitev o glavni stvari. Te neločljive vezanosti odločitve o stroških postopka od odločitve o glavni stvari ne spreminja možnost, da organ o stroških odloči v posebnem sklepu (tretji odstavek 118. člena ZUP), saj to ne pomeni, da bi odločitev o stroških ne bila več vezana na vsebino odločitve o glavni stvari.
ZSRR-2 člen 27, 27/1, 27/2, 27/3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 22, 22/3
zaposlovanje - brezposelnost - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - delodajalec - trditveno in dokazno breme
Zakonsko ureditev spodbude za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz 27. člena ZSRR-2 je po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da lahko uveljavlja povračilo plačanih prispevkov tisti delodajalec, ki ima sedež in dejansko izvaja dejavnost v problemskem območju z visoko brezposelnostjo, in sicer po prikrajšanih delavcih, kot jih opredeljuje Uredba 651/2014/EU z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, ki na problemskem območju z visoko brezposelnostjo dejansko opravljajo delo. Spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo je namenjena delodajalcem s sedežem na takih območjih, in za zaposlene delavce, ki zanj delo opravljajo na takih območjih, saj je namen spodbude povečanje zaposlenosti na območjih z visoko brezposelnostjo. Na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, je glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 bilo trditveno in dokazno breme, da delavci delo dejansko opravljajo oziroma so opravljali v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo.
zaščitena kmetija - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - rok za obnovo postopka - objektivni rok - subjektivni rok za obnovo - obstoj kaznivega dejanja
Organ bi moral pri ugotavljanju, ali je bil predlog vložen v okviru objektivnega roka, upoštevati, da za obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP (odločba izdana kot posledica kaznivega dejanja, npr. na podlagi ponarejene listine) triletni rok, ki teče od dokončnosti odločbe, ni absoluten, saj je v petem odstavku 263. člena ZUP zanj določena izjema; to za obravnavani primer zlasti velja, ker spisne listine izkazujejo, da je nastopila pravnomočnost kazenske sodbe na dan 26. 11. 2009, torej po tem, ko je 6. 12. 2008 že iztekel triletni rok od dokončnosti odločbe. Ali je bil predlog vložen v okviru subjektivnega roka, pa bi organ moral ugotavljati na podlagi 2. točke prvega odstavka 263. člena ZUP (ki določa, da znaša en mesec od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo), upoštevaje navedbe v predlogu za obnovo postopka, da sta vlagatelja predloga prejela pravnomočno kazensko sodbo ... z dne 22. 10. 2009 na dan vložitve predloga 3. 11. 2010 ter dokazni predlog za (njuno) zaslišanje.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - trditveno breme
Tudi po stališčih Ustavnega sodišča za varovanje osebne koristi ne zadostuje, da ima podlago v kakšni pravni normi, pač pa je potrebno tudi, da je izkazana možnost neposredne prizadetosti. Izkazovanje pravnega interesa za vstop v postopek se mora nanašati na konkretno upravno stvar.
Obravnavane obveznosti, ki se izterjujejo, imajo naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.
neprofitna najemnina za stanovanje - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - naknadno preverjanje - premoženje upravičenca - tržna najemnina
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki na podlagi zakonske določbe opredeljuje kriterij za upravičenost do neprofitnega stanovanja, to upravičenost veže na premoženjsko stanje najemnika brez morebitnih omejitev, torej izključno na vrednost najemnikovega premoženja, in pri tem ne omogoča ne upoštevanja posebnih okoliščin, niti donosnosti tega premoženja oziroma težav v zvezi z njegovim upravljanjem.