• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    UPRS Sodba in sklep I U 2077/2026-16
    12.11.2026
    UPRS000983
    Uredba (EU) 2024/1348 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU člen 38, 38/2, 55, 55/2
    naknadna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - mednarodna zaščita - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji

    Tožena stranka bi morala najprej ugotoviti, ali je bila o kateri od morebitnih tožnikovih predhodnih prošenj za mednarodno zaščito v kateri koli državi članici sprejeta končna odločitev v smislu 8. točke 3. člena Uredbe 2024/1348. Le če bi ugotovila obstoj takšne odločitve, bi lahko ob izpolnjenih drugih predpisanih pogojih tožnikovo prošnjo obravnavala kot naknadno prošnjo po drugem odstavku 55. člena Uredbe 2024/1348.

  • 2.
    UPRS Sodba I U 380/2025
    12.11.2026
    UPRS000983
    ZUP člen 67, 67/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3
    prijava na javni razpis - pridobitev štipendije za študij v tujini - dopolnitev vloge - odprava pomanjkljivosti - neobrazložena odločba - odprava odločbe prve stopnje in vrnitev v ponoven postopek

    Izpodbijanega sklepa tudi po dopolnitvi razlogov na drugi stopnji ni mogoče preizkusiti glede vprašanja, zakaj naj tožnik ne bi ustrezno odpravil zaznanih pomanjkljivosti, zato je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti organu prve stopnje v ponoven postopek.

  • 3.
    UPRS Sodba I U 735/2023
    10.11.2026
    UPRS000983
    ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3
    državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - naturalizacija - pogoji za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - prosti preudarek - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka

    Po določbi 10. člena ZUP o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Navedeno pomeni, da nobeno od dokaznih sredstev samo po sebi nima večje teže od ostalih in da je uspeh dokaznega postopka odvisen od presoje izvedenih dokazov, ki jo v skladu z načelom proste presoje dokazov opravi upravni organ, ki mora to svojo presojo tudi ustrezno obrazložiti.

    Ker je torej toženka vnaprej zavrnila dokazni predlog z zaslišanjem tožnika in prič, pri tem pa ni podala razumnih razlogov za tako odločitev, je s tem izvedla nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.

  • 4.
    UPRS Sodba I U 364/2024-41
    9.11.2026
    UPRS000981
    ZEISZ člen 4, 53. ZUP člen 9, 9/3, 214, 214/1, 214/1-3, 237, 237/7, 237/7-3.
    inšpekcijski ukrep - odprava nepravilnosti - digitalno potrdilo - varen elektronski podpis - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank v postopku - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka

    Na podlagi pojasnil BS toženka utemeljuje dokazni zaključek, da je tožnica brez vednosti prosilcev z uporabo njihovega kvalificiranega potrdila vpogledala v informacijsko bazo. Ker so pojasnila BS predstavljala dejstva in okoliščine, pomembne (ključne) za odločitev v izpodbijani odločbi, bi tožnica, da bi ji bil zagotovljen položaj aktivnega subjekta v postopku, po 9. členu ZUP morala biti še pred izdajo izpodbijane odločbe s temi podatki seznanjena in tudi imeti možnost se do njih opredeliti.

    Izpodbijana odločba nima vseh sestavin obrazložitve, kot jih zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, zato ne dosega ustreznega standarda obrazložitve. Če je toženka glede tožničinih pojasnil ugotovila, da niso relevantna (in da zato ne vplivajo na dokazne zaključke), bi to morala v obrazložitvi navesti, prav tako razloge za nerelevantnost teh pojasnil, ki jih je od tožnice zahtevala toženka.

    Obrazložitev v izpodbijani odločbi je pomanjkljiva tudi glede tega, zakaj pojasnila BS dokazujejo neutemeljenost tožničinih navedb glede tega, čemu je namenjen izvoz kvalificiranega digitalnega potrdila iz spletnega brskalnika v digitalno denarnico in kdo razpolaga s potrdilom v digitalni denarnici ter kdo dostopa do informacijskega sistema, saj je v obrazložitvi zgolj zapisano, da iz pojasnil BS izhaja, da pojasnil tožnice ni mogoče sprejeti, niso pa konkretizirani razlogi za tak zaključek.

  • 5.
    UPRS Sodba I U 1029/2023-12
    9.11.2026
    UPRS000981
    ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 3
    brezplačna pravna pomoč - odvetniška storitev - odmera nagrade in stroškov odvetnika - predpis, veljaven v času izdaje odločbe

    Toženka bi morala pri odločanju o priglašenih stroških upoštevati ZOdv, kot je veljal v času odločanja o priglašenih stroških in ne ZOdv, kot je veljal v času, ko je bila odvetniška storitev opravljena oziroma kot meni toženka, ko je tožnica priglasila stroške v pritožbenem postopku.

  • 6.
    UPRS Sodba I U 101/2025
    6.11.2026
    UPRS000980
    ZDDV-1 člen 46, 46/1. ZDavP-2 člen 65, 65/4, 97, 97/3.
    davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - zloraba sistema DDV - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - vezanost upravnega organa na napotke sodišča - pravnomočnost odločbe

    Tožnikova zahteva za vračilo je bila predmet druge odmerne odločbe (kot odmerna odločba se namreč skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZDavP-2 obravnava tudi odločba, s katero davčni organ odloči o vračilu davka), pri čemer zoper cit. odločbo z dne 18. 4. 2024 tožnik ni vložil tožbe v upravnem sporu pred tem sodiščem, kljub temu, da je bil o tej možnosti v pouku o pravnem sredstvu v cit. drugostopenjski odločbi z dne 9. 8. 2024 poučen. Posledično je bilo vprašanje (ne)vračila po prvotni odmerni odločbi plačanega zneska že predhodno pravnomočno rešeno in ne more biti predmet tega upravnega spora.

  • 7.
    UPRS Sodba I U 149/2024
    6.11.2026
    UPRS000980
    ZDavP-2 člen 68a.
    davek od nenapovedanih dohodkov - odmera dohodnine - nesorazmerje med napovedanimi dohodki in premoženjem - cenitev davčne osnove - zastaranje odmere davka - dokazno breme

    Izpodbijana odločba je bila izdana 26. 4. 2021 in se z njo tožniku odmerja davek od nenapovedanih dohodkov za obdobje od 2010 do 2014. To pomeni, da je zastaralni rok za odmero tega davka začel teči 1. 1. 2015 in do izdaje izpodbijane odločbe ni prišlo do poteka absolutnega zastaralnega roka.

    Razlika v konkretnem primeru med 119.325,09 EUR napovedanih dohodkov ter tožnikovimi sredstvi za privatno potrošnjo, ki znaša 31.387,10 EUR, tudi po presoji sodišča zadosti pravnemu standardu znatnosti iz prve alineje prvega odstavka 68.a člena ZDavP-2.

    Razmerje med prvim in drugim odstavkom 68.a člena ZDavP-2 je takšno, da prvi odstavek določa, v katerih primerih se postopek ugotavljanja predmeta obdavčitve s cenitvijo lahko začne, drugi odstavek pa določa, kako se v primerih iz prvega odstavka izračuna davčna osnova. Kot rečeno, drugi odstavek pogoja znatnosti davčne osnove torej ne postavlja, tako kot ga tudi ni postavljala prva poved prej veljavnega petega odstavka 68. člena ZDavP-2.

  • 8.
    UPRS Sodba I U 1603/2024
    3.11.2026
    UPRS000979
    ZMedPri člen 50, 62. Pravilnik o pristojbinah na področju medicinskih pripomočkov člen 2, 8, 8/1, 8/1-1. ZUP člen 279.
    medicinski pripomočki - pristojbina - javna dajatev - zakonitost podzakonskega akta - ekvivalenca dajatev - ničnost upravne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka

    Pravilnik, ki na podlagi zakonskega pooblastila natančneje določa oziroma razdela kriterije za odmero pristojbin za vpis medicinskih pripomočkov v register tako, da pristojbino veže na vsak posamezen model medicinskega pripomočka, po presoji sodišča ni v neskladju z zakonom in posledično kršitev 153. oziroma 2. člena Ustave ni podana.

    Iz sodne prakse glede višine javnih dajatev izhaja, da njihovo določanje ne more biti neomejeno niti arbitrarno. Med višino takse in med storitvijo, za katero se zaračunava, mora obstajati neposredna zveza in razumno razmerje. Zato je pri določanju njihove višine treba izhajati iz načela ekvivalence, saj obremenitev z njimi ne sme voditi do nedopustne neenakosti zavezancev, ki bi bila posledica nerazumno in nesorazmerno naložene obveznosti plačevanja te javne dajatve.

    Izpodbijana prvostopenjska odločba v točki 2 izreka ni nična, saj je bil izdana v okviru pristojnosti organa prve stopnje, je izvršljiva, ni bila izdana kot posledica priseljevanja, izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja, pa tudi ZMedPri ne določa posebnega razloga za izrek ničnosti odločb, izdanih na njegovi podlagi.

  • 9.
    UPRS Sklep I U 1523/2026-26
    3.11.2026
    UPRS000980
    ZRTVS-1 člen 2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje javnih kulturnih programov - zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - zadržanje izvršitve upravnega akta - načelo sorazmernosti - javna korist - javno izvajanje glasbenih del - ugoditev zahtevku

    Tožnica je izkazala obstoj težko popravljive škode, ki ji neposredno grozi v primeru neizvedbe programov, ki bi tožnici nastala s pravnim učinkovanjem izpodbijane odločbe. Prav tako pa je tožnica izkazala, da za nazaj ne bi bilo mogoče izvesti programov, ki bi morali biti izvedeni v letu 2026.

    Začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ne nasprotuje javni koristi. Pri presoji javne koristi je sodišče upoštevalo, da obe stranki zasledujeta varstvo javne koristi. Toženka posebej ne opredeli, v čem bi bila javna korist prizadeta v primeru izdane začasne odredbe, konkretno tudi ne nasprotuje, da so v prvotni odločbi z dne 3. 6. 2026 že določena višina sredstev, namenskost, način izplačila, dokazila in vodenje evidence, poročanje, nadzor. Utemeljeni so razlogi tožnice, da s predlagano začasno odredbo ne bo prizadeta javna korist, ki jo tožnica zaradi posebnega ustavnega in zakonskega položaja tudi sama izvaja, toženka pa pri tem ni pojasnila, v čem bo prizadeta javna korist, če bo izdana začasna odredba, pri čemer pa ima kot ustanoviteljica dolžnost med drugim zagotoviti primerno financiranje javne službe (2. člen ZRTVS-1).

  • 10.
    UPRS Sodba I U 60/2025-13
    3.11.2026
    UPRS000981
    ZDavP-2 člen 97, 140, 140a.
    davek od dohodka iz kapitala - vračilo davka - davčni odtegljaj - davčni inšpekcijski nadzor - ustavnoskladna razlaga zakona - davčni obračun - zastaranje pravice do vračila preplačanega davka

    Davčni obračun je sicer izvršilni naslov, vendar pa ne pridobi narave dokončnosti in pravnomočnosti, saj gre za akt plačnika davka in ne za izvrševanje oblasti s ciljem naložiti (drugemu) davčno obveznost. Pravnomočne odločitve o davčni obveznosti tudi ne pomeni sklep o ustavitvi postopka DIN na podlagi 140.a člena ZDavP-2, saj po vsebini ni in tudi ne more postati materialno pravnomočen, plačnik davka pa s pravnimi sredstvi zoper njega ne more ugovarjati pravilnosti in zakonitosti obračunanega davčnega odtegljaja. Zato pri uporabi možnosti iz 140.a člena ZDavP-2 ne gre za izjemo pravnomočno urejenega pravnega razmerja, ki bi izključevala pravico zahtevati vračilo davka na podlagi 97. člena ZDavP-2.

    Izpodbijana odločba je sprejeta na podlagi nepravilne in tudi ustavno neskladne razlage materialnega prava (97. člena ZDavP-2 v povezavi s 140.a členom ZDavP-2), zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

  • 11.
    UPRS Sodba I U 1887/2024-104
    2.11.2026
    UPRS000983
    ZDIJZ člen 5, 5/5
    informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - prepoved zlorabe pravic - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - vzorčni postopek - stranka z interesom - napačno uporabljen materialni predpis

    Ugotavljanje zlorabe pravice po vsebini pomeni vrednostno oceno, da je določena oseba hotela uveljaviti svoj oziroma drug neupravičen interes v nasprotju z javnim interesom in si je za to tudi prizadevala.

    Dokazovanje neučinkovitega dela javnega organa je cilj, ki je povsem v skladu z namenom ZDIJZ. Tožnik je že večkrat izrazil negativne vrednostne sodbe o zavezancu, na ta zaključek ne morejo vplivati. Nasprotno, razumljivo je, da državljani zahtevajo dostop do IJZ predvsem od tistih organov, glede katerih menijo, da ne delujejo zakonito ali strokovno. Dejstvo, da želi tožnik z zahtevami za DIJZ vplivati na zavezanca, da bi upošteval njegove prijave in uvedel inšpekcijske postopke, prav tako ne predstavlja ravnanja, ki je v nasprotju z namenom ZDIJZ in posledično z javnim interesom. Razkritje informacij javnega značaja samo po sebi ne more povzročiti ukrepanja inšpekcijskega organa v zvezi z določeno prijavo. Posreden pritisk, ki ga za organ predstavlja razkritje IJZ, pa je stanje, ki je brez dvoma v skladu z ZDIJZ. Transparentnost dela javnopravnih organov in njihov nadzor s strani javnosti sta namreč po naravi stvari povezana s ciljem njihovega zakonitega in učinkovitega dela. Če je ta obremenitev zelo velika, lahko to za zavezanca predstavlja objektivno težavo, vendar pa bi bil odvzem pravice do DIJZ samo zaradi količine ali nepreglednosti vloženih zahtev (ob odsotnosti namenov prosilca, ki bi bili v nasprotju z namenom pravice do DIJZ) mogoč le, če bi zakonodajalec takšno izjemo vključil v zakon.

  • 12.
    UPRS Sodba I U 1871/2025-16
    2.11.2026
    UPRS000979
    ZDoh-2 člen 96, 96/1, 101, 101/4. ZKZ-G člen 56.
    davek od dobička iz kapitala - čas pridobitve kapitala - komasacija zemljišč - oprostitev davka od dobička iz kapitala - prehod lastninske pravice - sistemska razlaga zakona - davčni predpisi - zmotna uporaba materialnega prava

    Za namene obdavčitve kapitalskega dobička je treba predvsem upoštevati, da zamenjava zemljišč v komasacijskem postopku ne pomeni, da je kapital prešel iz premoženjske sfere davčnega zavezanca in se vanjo vrnil, ampak je takšna situacija po presoji sodišča bolj primerljiva z delitvijo solastnine ali skupne lastnine. Čas pridobitve kapitala v smislu ZDoh-2 je čas, ko je davčni zavezanec pridobil kapital oziroma nepremičnine, ki so bile (lahko tudi brez njegovega soglasja) vložene v komasacijski sklad, in ne, ko je pridobil točno določene nepremičnine na podlagi komasacijskega postopka (tj. na podlagi odločbe upravnega organa, glej prvo poved prvega odstavka 101. člena ZDoh-2).

    V ponovnem postopku bo moral davčni organ ob upoštevanju stališč iz te sodbe ponovno odločiti v zadevi, pri čemer bo moral najprej ugotoviti, ali drži tožničina trditev, da je sporni kapital pridobil leta 1989. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava davčni organ tega dejstva ni ugotavljal oziroma preverjal.

  • 13.
    UPRS Sodba II U 119/2025-16
    2.11.2026
    UPRS000979
    ZUP člen 138 , 140.
    delovno dovoljenje - podaljšanje dovoljenja zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - pogoj nekaznovanosti - ponovljen postopek - odprava izpodbijanega upravnega akta - načelo materialne resnice - upravni postopek

    Upravni organ bi v ponovljenem upravnem postopku, ki je sledil odpravi izpodbijane odločbe s strani Upravnega sodišča RS, moral ugotavljati in upoštevati dejansko stanje oziroma status tožnika, kot je obstajalo na dan izdaje (druge) odločbe, ne pa upoštevati dejanskega stanja oziroma status obsojenosti tožnika na dan vložitve vloge oziroma na dan izdaje prve upravne odločbe. S tem, ko upravni organ pred izdajo odločbe ni preveril, ali je bil kazenska obsodba tožnika že izbrisana, je zmotno uporabil materialno pravo, v posledici navedenega pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

  • 14.
    UPRS Sodba in sklep I U 1937/2026
    30.10.2026
    UPRS000983
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUP člen 47, 47/1, 47/2, 49
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - varstvo osebne varnosti in premoženjske varnosti - kršitev javnega reda in miru - hišni red - procesna sposobnost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - absolutna bistvena kršitev določb postopka - začasna odredba - težko popravljiva škoda

    Ugotovljene okoliščine v zvezi s tožnikovim vedenjem v azilnem domu v času od 19. 9. 2026 do 29. 9. 2026; s tem, da je bil 26. 9. 2026 iz azilnega doma zaradi nenavadnega vedenja odpeljan na pregled na nujno medicinsko pomoč v A.; njegovo neprimerno vedenje na razgovoru 8. 10. 2026 ter na naroku za glavno obravnavo 22. 10. 2026, ob upoštevanju izvedenskega mnenja z dne 30. 10. 2026, potrjujejo, da tožnik zaradi svoje motnje ni razumel pomena upravnega postopka in se ni zavedal posledic svojih ravnanj. Bil je procesno nesposoben in kot tak ni mogel biti stranka, zato bi mu morala tožena stranka postaviti zakonitega oziroma začasnega zastopnika. Tega ni storila, zato ni izpolnila svoje dolžnosti iz 153. oziroma 51. člena ZUP.

  • 15.
    UPRS Sklep I U 1018/2024
    27.10.2026
    UPRS000983
    ZTuj-2 člen 34, 34/11
    pravni interes - pravni položaj tožnika - mednarodna zaščita - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - status tujca - dve različni pravni podlagi

    Tujci v Republiki Sloveniji ne morejo zakonito prebivati (in delati) na dveh različnih pravnih podlagah. Sistem, ki tujcem omogoča zakonito bivanje, je v izhodišču urejen na način, da ima posameznik lahko le en status zakonitega bivanja. S posameznim statusom so povezane specifične pravice in dolžnosti.

    Tožnik za izpodbojno tožbo zoper izpodbijano odločbo ne more več imeti pravnega interesa. Pravnega položaja si s tožbo ne more izboljšati, saj že ima urejen zakonit status v Republiki Sloveniji na podlagi enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.

  • 16.
    UPRS Sklep I U 1928/2026-4
    26.10.2026
    UPRS000978
    ZUS-1 člen 32, 32/2.
    začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - varstvo živali - rjavi medved

    Ko je z odločbo odrejen odvzem iz narave z odstrelom odraslega osebka vrste rjavi medved, bi z izvajanjem dovoljenja nastala nepovratna škoda, saj odstreljenega medveda ne bi bilo mogoče nadomestiti.

  • 17.
    UPRS Sklep I U 979/2026
    22.10.2026
    UPRS000979
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    mednarodna zaščita - naknadna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes

    Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji. Takšno ravnanje prosilca kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.

  • 18.
    UPRS Sodba I U 1088/2024
    21.10.2026
    UPRS000979
    ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3
    mednarodna in subsidiarna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrnjena prošnja za azil - redni postopek - prosilec iz Maroka - ekonomski razlog - dokazno breme - strah pred preganjanjem - neizkazana resna škoda - neverodostojnost tožnika - načelo zaslišanja

    Tožena stranka je pri obravnavi prošnje za mednarodno zaščito dolžna upoštevati vsa razpoložljiva dejstva in okoliščine v skladu s 23. členom ZMZ-1, vključno z dokumenti, ki dokazujejo istovetnost prosilca. Verodostojnost prosilca je toliko bolj omajana, če je brez prepričljivega razloga v njegovih navedbah veliko neskladij in vrzeli.

    Informacije o izvorni državi se pridobijo in analizirajo le, če so v povezavi z zatrjevanji prosilca, ki izkazujejo preganjanje oziroma utemeljen strah pred preganjanjem, torej kadar je podan subjektivni element, česar pa tožnik ni izkazal.

  • 19.
    UPRS Sodba I U 1931/2026-5
    21.10.2026
    UPRS000977
    ZLV člen 51, 72. ZVDZ člen 56, 56/2.
    varstvo volilne pravice - lokalne volitve - določanje kandidatne liste - sklepčnost predloga - zavrnitev liste kandidatov - formalne pomanjkljivosti kandidature - zapisnik volilne konference - odprava pomanjkljivosti

    Za formalno pomanjkljivost kandidatnih list gre takrat, ko ni treba izvesti novih opravil v kandidacijskem postopku. V konkretnem primeru bi morala tožena stranka predlagatelja pozvati k odpravi zgoraj navedene pomanjkljivosti. S tem bi mu omogočila, da bi ji pred izdajo izpodbijane odločbe predložil (tudi) zapisnik lokalnega odbora, iz katerega izhaja, da je bilo 14. 10. 2026 na lokalnem odboru prisotnih 13 članov. Po presoji sodišča gre za dokaz, ki bi lahko vplival na popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja in torej odločitev v zadevi.

  • 20.
    UPRS Sodba I U 1255/2023
    20.10.2026
    UPRS000979
    ZMZ-1 člen 11, 11/2, 11/2-1, 11/6
    mednarodna zaščita - stroški zastopanja - svetovalec za begunce - samovoljna zapustitev azilnega doma - čas vložitve tožbe

    Pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcu za begunce ne pripada, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo več kot tri dni pred vložitvijo tožbe pred upravnim sodiščem ali pred vložitvijo pritožbe pred vrhovnim sodiščem.

    Do okoliščine, da je prosilec 15. 6. 2023 samovoljno zapustil azilni dom, se je sodišče že opredelilo v zadevi I U 923/2023, ko je odločalo o tožbi zoper sklep tožene stranke o zavrženju zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite in je tožbo s sklepom I U 923/2023-17 z dne 28. 6. 2023 zavrglo prav iz tega razloga. Ta sklep je postal pravnomočen 15. 7. 2023, kar pomeni, da je bila s pravnomočno odločbo sodišča ta okoliščina že ugotovljena ter bi tako sodišče z morebitno drugačno odločitvijo poseglo v pravnomočno odločitev Upravnega sodišča RS.

  • 1
  • od 50
  • >
  • >>