Določbo tretjega odstavka 7. člena OT je treba tolmačiti tako, da je vsako nadaljnje očitano dejanje treba šteti kot dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno dejanje in se ga tkao tudi dokazuje. Navedeno pa pomeni, da mora zagovornik obdolženca pripraviti za obrambo posebej za vsako od dejanj, ki tvorijo nadaljevano kaznivo dejanje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obseg dodeljene pravne pomoči - stroški odvetnika - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - odgovor na predlog državnega tožilca - nagrada za posvet s stranko - nagrada za postopek s pritožbo
Predlog pristojnega tožilca za odreditev pripora zoper obdolženca po naravi stvari ni pravno sredstvo (le-to je namreč predvideno zoper sklep o odreditvi pripora), zato ni utemeljeno stališče tožnika, da bi morali odgovor na tovrstni predlog enačiti z odgovorom na mnenje tožilca ali celo kot samostojno pravno sredstvo, temveč je po presoji sodišča tožena stranka pravilno priznala nagrado za obrazloženo vlogo.
Upravičencu se za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri brezplačna pravna pomoč za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-te spadajo v okvir odobrene brezplačne pravne pomoči za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna prošnja - verjeten izgled za uspeh - zavrnilna sodba
Odločitev tožene stranke, da niso izpolnjeni pogoji za ugoditev prošnji za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023, temelji na bistveni ugotovitvi, da tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval, da je v zadevi I U 1077/2023 izčrpal vsa pravna sredstva, poleg tega pa je tožena stranka z vpogledom v U vpisnik tega sodišča ugotovila, da tožnik do dne izdaje izpodbijane odločbe zoper sklep I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 ni vložil nobenega pravnega sredstva. Glede na to je tožena stranka utemeljeno zaključila, da je prošnja za BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 očitno nerazumna.
Pravilna pa je tudi ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da pogoji iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni tudi glede prošnje za dodelitev BPP za vložitev pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008 že odločilo, da drugi stavek drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo. Upoštevaje navedeno, vložitev ponovne pobude za oceno ustavnosti te določbe nima verjetnih izgledov za uspeh.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi - potek roka - rok za predajo prosilca - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Navedbe tožnika v tožbi v povezavi z vsebino, ki jo je tožena stranka vključila v izpodbijani akt o tem, kaj je tožnik povedal oziroma je skušal razložiti na osebnem razgovoru, pomembno prispevajo k oceni, da tožnik nima zahtevka v zvezi s pravico do prepovedi nečloveškega ravnanja iz 4. člena Listine, ki bi bil očitno neutemeljen. Poleg tega mora sodišče v oceni, da tožnik nima zahtevka, ki bi bil očitno neutemeljen, upoštevati splošno znano dejstvo, da v zadevah, ko gre za predajo Hrvaški, že v daljšem časovnem obdobju obstaja dokaj različna sodna praksa v državah članicah EU tako glede pravnih vprašanj kot tudi vprašanj glede dejanskega stanja o tem, kaj se dogaja s prosilci za mednarodno zaščito v smislu njihove nastanitve in dostopa do azilnega postopka, ne samo, ko gre za posebej ranljive prosilce, in sicer po tem, ko so po Dublinski uredbi predani Hrvaški.
Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški, je mogoče in jo je treba preprečiti z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu.
V primeru, če delež kmetijskih zemljišč pri prodaji sklopa zemljiških parcel, od katerih so nekatera po namenski rabi kmetijske, druge pa gozdne, predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ZKZ, kar pomeni, da je posledično izključeno uveljavljanje predkupne pravice po ZG, četudi se v postopku izkaže, da predkupnih upravičencev po ZKZ ni.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 81, 81/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
procesna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - skrbništvo - procesna dejanja - izjava volje - naknadna odobritev procesnih dejanj - neodobritev tožbe
Tožnik je pravdno nesposobna oseba, ki sama ne more veljavno opravljati dejanj v sodnih postopkih, tožnikov skrbnik pa njegove vloge ni odobril. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Pravdno nesposobna oseba torej ne more sama veljavno vložiti tožbe. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico, da bi bilo takšno vlogo treba nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015 in X Ips 193/2017). Smiselno enako velja tudi glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - zakoniti zastopnik - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi opisala potek upravnega postopka in navedla v njem pridobljene in izvedene dokaze, ki pa jih ni dokazno ocenila. Povzela je izjavi tožnikovega zakonitega zastopnika z dne 12. 2. 2020 in 14. 10. 2019, izjavo priče (sosede) z dne 26. 6. 2020 in potrdilo vrtca B., a se do njihove vsebine ni opredelila. Na tej podlagi je presodila, da ni izpolnjen pogoj neprekinjenega življenja tožnika v RS pri roditelju, vsaj eno leto pred vložitvijo vloge (kot tudi v času postopka in odločanja), pri tem pa ni pojasnila razlogov za svojo odločitev, niti ni vestno in skrbno presodila vsakega dokaz posebej in vseh dokazov skupaj.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odobritev tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila tožnici z izpodbijanim sklepom zavržena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021. Sodišče je zato pri Okrožnem sodišču v Kranju opravilo poizvedbe in ugotovilo, da je postopek v navedeni pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kranju tekel zaradi odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki bi v primeru, če bi tožnica z zahtevkom uspela, spadala v stečajno maso. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021, ne more zastopati sama.
sklep o denarni kazni - upravni spor - upravna izvršba
S tožbenimi navedbami tožnik izpodbija samo pravilnost izrečenega inšpekcijskega ukrepa, ne pa ugotovitve prvostopenjskega organa, da naložena obveznost iz inšpekcijske odločbe še ni bila izvršena. Sodišče tožniku zato pojasnjuje, da se v postopku upravne izvršbe ne presoja več zakonitost izvršilnega naslova, ki se izvršuje s predmetno upravno izvršbo. V postopku izvršbe skladno z 292. členom ZUP niso dovoljeni vsebinski ugovori, ki se nanašajo na pravilnost izdane inšpekcijske odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje. Prav tako niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe.
razlastitev - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Sodišče toženki pritrjuje v njenem stališču, da zatrjevana nepravilna ugotovitev dejanskega stanja in nepravilna uporaba materialnega prava (ki je tožnik na način, kot je to storil v tožbi, v svojem predlogu za odpravo oz. razveljavitev odločbe UE po nadzorstveni pravici sicer niti ni uveljavljal) v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZUP ne predstavlja razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
ZZZiv člen 2, 7, 7/1, 7/1-1, 22, 22-5, 43, 43-3. ZVMS člen 92, 92/3, 92/4. ZIN člen 29, 29/4.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - nujni ukrepi v javnem interesu - odvzem živali - ugotovitveni postopek - pravica do izjave - skrbnik živali - zavezanec za izvršitev ukrepa
V obravnavanem primeru je bil poseg v tožnikovo pravico do izjave dopusten in zakonit. Ob upoštevanju 3. člena ter prve alineje prvega odstavka 32. člena ZIN in 3. člena ZUP je treba v tej zadevi uporabiti določbe ZVMS. Po tretjem odstavku 92. člena ZVMS ima uradni veterinar, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora, oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku. V skladu s četrtim odstavkom 92. člena ZVMS sme uradni veterinar v izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v osmih dneh pa mora nato izdati pisno odločbo. Da je dobrobit živali v javnem interesu, izhaja iz samega namena ZVMS kot tudi ZZZiv (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 247/2018 z dne 10. 12. 2019).
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - odpust obveznosti - zastaranje - absolutno zastaranje - zadržanje zastaranja
Čas trajanja osebnega stečaja po določbi petega odstavka 126. člena ZDavP-2 v povezavi z določbo 131. člena ZFPPIPP se ne všteva v tek desetletnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2.
državna pomoč - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - stopnja poškodovanosti - ocena škode
V skladu s 17. členom ZUOPPKP21 se pomoč dodeli, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Iz razlogovanja organov obeh stopenj izhaja, da GERK-i, ki jih je tožnik navedel v vlogi, ne dosegajo te stopnje poškodovanosti, kajti iz končne ocene škode izhaja, da je za k. o. ..., k. o. ... in k. o. ..., na območju katerih se nahajajo tožnikovi GERK-i, najvišja stopnja poškodovanosti za kulturo grozdje rdeče za pred. 50%.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Organ za BPP zavrnitev tožničine prošnje za BPP utemeljuje tudi z razlogovanjem, da je tožnica kot oškodovanka glede na podatke kazenskega spisa sposobna sama pojasniti dejansko stanje (kar utemeljuje z navedbami, da je tožnica podala podroben opis dejanskega stanja na policiji ter zaprosila za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja). Ti razlogi organa za BPP pa, glede na to, da je tožnica prosila za BPP tudi za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, upoštevajoč stališča iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022 (na katero se sicer sklicuje tudi toženka v odgovoru na tožbo) po presoji sodišča ne zadoščajo za utemeljitev zavrnitve prošnje za BPP v tem delu.
Prvostopenjski organ ne upošteva ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti v zemljiškem katastru, zaradi katerih naj bi bilo z ureditvijo meje poseženo v lastninsko pravico tretjih oseb, katerih parcele po zemljiškem katastru ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Po izrecni določbi drugega odstavka tedaj veljavnega 28. člena ZEN so namreč (poleg predlagatelja, to je lastnika parcele, katere meja se ureja) stranke postopka urejanja meje in postopka evidentiranja urejene meje (le) lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Tretje osebe, katerih parcele ne mejijo oziroma se ne dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, torej v tem postopku ne sodelujejo in s tem svojih (pravnih) koristi ne morejo varovati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Tožnik ne ugovarja zaključku toženke v izpodbijani odločbi, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za izpodbijanje odločbe Delovnega in socialnega sodišča št. Bpp 7/2024 z dne 19. 2. 2024. Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločbe Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev njegove prošnje zakonita in pravilna.
prispevki za socialno zavarovanje - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - zavezanec za plačilo prispevka - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - družbenik - obseg in vsebina davčnega nadzora
Odločba ZPIZ ni podlaga za vključitev tožnika v obvezno zdravstveno zavarovanje, niti v zavarovanje na podlagi 17. oziroma 18. člena ZZVZZ. Še manj to velja za dopis/pojasnilo ZZZS. Toženka ima načeloma sicer prav, da zavarovalno razmerje med zavarovancem in nosilcem obveznega socialnega zavarovanja nastane že na podlagi zakona, kljub temu pa morajo zavezanci sami vložiti prijavo v obvezno socialno zavarovanje pri ZZZS, ki opravlja prijavno-odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja. Če zavezanec za prijavo prijave v obvezna socialna zavarovanja ne vloži ali če je zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami zakonov, ki urejajo posamezno obvezno socialno zavarovanje, lahko nosilec obveznega zavarovanja začne postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca in o lastnosti zavarovanca odloči z odločbo.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Zavezanec za plačilo nadomestila je lahko le tisti uporabnik, ki nezazidano stavbno zemljišče lahko uporablja v skladu z njegovim namenom. To pa nedvomno niso zakupniki nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih na podlagi sklenjenih zakupnih pogodb lahko uporabljajo le za kmetijske namene. Nelogično in v nasprotju z načelom sorazmernosti bi bilo, če bi bili zakupniki kot neposredni uporabniki zemljišč dolžni plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaradi namena, za katerega zemljišča niti ne smejo uporabljati.
sklep o prekinitvi postopka - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom o prekinitvi postopka ni odločeno o nobeni materialno pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, ki je procesne narave. Morebitne nepravilnosti glede vodenja postopka bo tožnik lahko uveljavljal v okviru pravnih sredstev zoper končno odločitev o glavni stvari. Ker izpodbijani sklep ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
Po mnenju sodišča je določbo prvega stavka desetega odstavka 47. člena ZG treba razlagati v pomenu, da tudi zakonca, ki prednostno pravico nakupa uveljavljata skupaj (s skupno izjavo o sprejemu ponudbe), štejeta kot lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ne glede na to, v katero premoženjsko maso to zemljišče sodi, ali je skupno premoženje ali posebno premoženje enega od zakoncev.