nadaljevano kaznivo dejanje - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona
Če obravnavano kaznivo dejanje ne spada v časovno obdobje v že pravnomočno razsojeni zadevi, kršitev kazenskega zakona v izpodbijani sodbi ni izkazana in zavrnilna sodba ne pride v poštev.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev obveznosti - pritožbeni postopek
Če znaša glavnica obveznosti kot posebnega pogoja v pogojni obsodbi le 7.000,00 SIT, zakonske zamudne obresti pa sicer tečejo od 13.11.1993 dalje, je primerneje dati obsojencu novi rok za izpolnitev te obveznosti, saj bi sicer moral obsojeni zaradi preklica pogojne obsodbe za devet mesecev v zapor.
Če je obdolženec, do sedaj nekaznovan pred sodiščem in pred sodnikom za prekrške, povzročil prometno nesrečo zaradi bistvene prekoračitve hitrosti vožnje po mestni ulici (94,4 km/h), ga ni mogoče šteti za nevarnega voznika, ker je dokazan soprispevek mladoletne oškodovanke in njene matere k prometni nesreči, s premalo previdnim prečkanjem ceste. Zato izrek stranske kazni ni primeren.
V postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja se ugotavlja samo vzrok za neizpolnitev pogoja. Zato ugovorov zoper kaznivo dejanje ni mogoče upoštevati.
ZPP (1977) člen 353, 354, 354/2, 365, 365/2, 368, 353, 354, 354/2, 365, 365/2, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZZVZZ člen 80, 82, 80, 82. ZDSS člen 14, 14.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
Razloga kot sta nepravočasno obveščanje o odsotnosti z dela in nepravočasno posredovanje potrdil o upravičeni zadržanosti z dela knjigovodstvu osebnih dohodkov, nista zakonita razloga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 100. člena ZDR. Nepravočasno sporočilo o odsotnosti bi lahko predstavljalo disciplinsko kršitev, za katero pa bi moral pristojni organ tožene stranke pravočasno zahtevati uvedbo disciplinskega postopka, česar pa v tožnikovem primeru ni storil.
Prvostopenjsko sodišče je po tem, ko je ocenilo zagovor obdolženca in izpovedbe oškodovancev, pravilno ugotovilo dejansko stanje in je ocenilo višino škode, ki jo je obdolženec storil z dvema kaznivima dejanjema. Zato je pritožba zagovornika, ki sodišču očita, da ni izvedlo še drugih dokazov, ki sicer niso konkretizirani, neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je v zvezi s kaznivim dejanjem prepričljivo utemeljilo obstoj direktnega naklepa. Zato je pritožba neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
ZUN člen 76č, 76č/1, 76č/3, 76č, 76č/1, 76č/3. ZUP člen 270, 270/2, 270/2-3, 270, 270/2, 270/2-3. ZZK člen 24, 92, 24, 92. ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
zaznamba prepovedi - prepoved
Sodišče po uradni dolžnosti izvede zaznambo prepovedi na podlagi izvršljive, a ne pravnomočne upravne odločbe. Dejstvo, da je zoper takšno odločbo vložena pritožba, ne vpliva na zemljiškoknjižni vpis, če je bila odločba vročena stranki in če pritožba ne zadrži njene izvršitve. V pritožbenem postopku zoper zemljiškoknjižni sklep ni dovoljeno navajati novih dejstev in novih dokazov.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka
Osnovno vodilo pri odločitvi, kateremu od staršev naj se otroci dodelijo, so interesi otrok (2. odst. 78. čl. ZZZDR). Odločitev o dodelitvi otrok enemu izmed staršev je torej odvisna od ugotovljenega spleta vseh življenjsko pomembnih okoliščin, ki so nastale ob razpadu zakonske zveze. Tako je treba upoštevati v prvi meri primernost staršev za vzgojo in varstvo otroka, pa tudi razmere, v katerih bi otroci ob takšni dodelitvi živeli. Le celovita presoja vseh okoliščin na strani vsakega od staršev je lahko podlaga za odločitev, ki je v skladu z interesi otrok.
Če je preživninski zavezanec plačeval preživnino na podlagi začasne odredbe, mu s sodbo te preživnine ni mogoče ponovno naložiti. V izvršbi namreč ne bi mogel z uspehom ugovarjati, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo pred izvršljivostjo odločbe toda v času, ko tega ni mogel uveljavljati v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov.
ZIZ člen 267, 270, 267, 270. ZPP člen 411, 411/2, 411, 411/2.
zavarovanje terjatve
Določba 2. odst. 411. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP) daje sodišču možnost, da v zakonskem sporu izda na predlog zakonca med ostalim tudi začasno odredbo o njegovem preživljanju.
denacionalizacijski upravičenec - grožnja in sila - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
1. Sklenjen je bil pravni posel, na podlagi katerega sta obe stranki tega posla prevzeli določene obveznosti in pridobili določene pravice (t.j. na eni strani prepustitev lastninske pravice na nepremičninah občini in na drugi strani pridobitev pravice do preživnine od 1.11.1964 dalje). Nenazadnje pa se je takšen posel tudi izvršil. Časovne omejitve, ki izhajajo iz 3. in 4. čl. ZDen, veljajo tudi za 5. čl. Pogodba je bila sklenjena na podlagi Odloka o ustanovitvi občinskega sklada za socialno varstvo v občini Tržič, ta pa ima podlago v Zakonu o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov. Odlok je bil izdan po uveljavitvi Ustave SFRJ iz leta 1963 in Ustave RS iz istega leta ter v skladu z njima. Zakon o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov pa je bil sicer izdan pred uveljavitvijo obeh ustav, vendar pa je urejal le pooblastilo občinam, da s svojimi odloki uredijo trajno financiranje svojih potreb, ni pa bilo v tem zakonu nobenega pooblastila za prisilno podržavljanje nepremičnin. Zaradi tega ni imel nobenega vpliva na prenos nepremičnin v družbeno lastnino na način, za kakršnega se je odločila pok. X. 2. Izvedeni dokazi kažejo na od oblastnih organov in predstavnikov neodvisno voljo pok. X za sklenitev pogodbe. Zgolj politični pritisk, ki se kaže v vsebini splošnega tedanjega političnega ozračja (težnja po krepitvi zadrug in pridobivanja nepremičnin v družbeno lastnino oziroma nenaklonjenost zasebni lastnini), ne pogojuje situacije iz 5. čl. ZDen. Za utemeljenost zahtevka po tem določilu bi bila upoštevna le ugotovitev, da je obstajalo konkretno ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je merilo na ravanje X in njeno prepustitev nepremičnin v družbeno lastnino in protipravno vplivalo na njeno odločitev, da je to storila.
Sodišče mora ob ugotavljanju oškodovančevega prispevka k nastali škodi ugotavljati, ali je njegovo krivdno ravnanje v vzročni zvezi z nastalo škodo. Če je vzročna zveza glede posamezne vrste (v konkretnem primeru - nematerialne škode) pravno priznane škode izkazana, to še ne pomeni, da velja isto glede druge vrste škode (v konkretnem primeru - materialne škode).
Začasni zastopnik zastopa stranko vse dotlej, dokler toženec ali njegov pooblaščenec sama ne prideta na sodišče. Začasno zastopstvo pa preneha, kakor hitro se toženec pojavi in to sporoči sodišču. Ko sodišče izve za tožencev naslov postopka ne prekine ampak ga nadaljuje z začasnim zastopnikom, dokler se stranka sama ne pojavi.
Neformalni udeleženci lahko vložijo pritožbo zoper sklep o vpisu v zemljiško knjigo v roku, ki prične teči z vročitvijo odločbe zadnjemu formalnemu udeležencu.
Stranka v pritožbi ne sme navajati novih dejstev in dokazov, razen če jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave.
Zemljiškoknjižno sodišče se pri odločitvi o vpisu omeji le na to, ali so izpolnjni pogoji iz 1. odst. 86. čl. ZZK. Pri tem se ne more (in ne sme) spuščati v morebitne nepravilnosti postopka, iz katerega izvira zemljiškoknjižna listina.
V skladu z določilom četrtega odstavka 82. člena, je upnik dolžan priti ob času in na kraj, ki sta določena v obvestilu o rubežu in ne morebiti nekam v bližino (k sosedom).