ZDR člen 122, 122/1, 122, 122/1. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
plača - sklenitev delovnega razmerja
Delavec je upravičen do nadomestila plače od začetka zaposlitve pri tožencu, čeprav ni takoj začel opravljati dela pri tožencu - samostojnemu podjetniku, temveč kasneje po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je bila ustrezno registrirana, pri čemer je toženec za tožnika takoj začel plačevati prispevke za socialno zavarovanje. Pogodba je bila veljavno sklenjena, razlogi za zamudo z delom pa niso nastali v sferi delavca.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neutemeljen ugovor
Izterjevani višini glavnice zaradi napačnega obračuna obresti, bi morala drugodolžnica ugovarjati že v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi. Ker tega ni storila je sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki ga je drugodolžnica prejela 16.04.1998, dne 25.04.1998 postal pravnomočen.
ZIZ dopušča ugovor po izteku roka le takrat, kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in je (dejstvo) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki predstavlja izvršilni naslov, je bil drugodolžnici, kot je bilo že zapisano, vročen 16.04.1998. Takrat je stekel tudi rok za ugovor, v katerem bi drugodolžnica lahko navedla tako dejstvo, da je dolg delno poravnala s plačilom dne 28.05.1997, kot tudi dejstvo, da je bil preostanek dolga poplačan z blagom, ki ga je upnik odpeljal 22.01.1998.
Odškodninska odgovornost železniškega prevoznika za nematerialno škodo potnika po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Ur. l. SFRJ 2/74) in Zakon o spremembah in dopolnitvah le-tega (Ur. l. SFRJ 17/90) je objektivna. Šteje se, da je vzrok škode v vožnji z vlakom, če je le-ta nastala med vožnjo ter pri vstopanju v vlak in izstopanju z njega.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 343/3, 365, 365-1, 343/3, 365, 365-1.
pritožba dolžnika - izpodbijane odločbe
Dolžnica je z vložitvijo ugovora dosegla, da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo. Z ugovorom je dolžnica dosegla največ kar je mogoče po zakonu zato za vložitev pritožbe zoper sklep nima nikakršne pravovarstvene potrebe. Interes za izpodbijanje odločbe je predpostavka vsake pritožbe.
Dediča, ki sta po dednem dogovoru prejela vsak po 7.500,00 DEM in sta dolžna plačati vsak 12.500,00 SIT takse, kljub temu, da prejemata skupaj le 40.000,00 SIT pokojnine po očetu in ju zaradi šolanja preživlja njuna mati, ne izpolnjujeta pogojev za oprostitev plačila te takse, ker bi s plačilom teh taks ne bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata, oziroma sploh ne bi bila zmanjšana, saj bi se s podedovanim celo izboljšal njihov premoženjski položaj.
Zaradi zamude pri plačilu bi sodišče prve stopnje lahko izdalo sklep s katerim bi štelo predlog za izvršbo za umaknjen, vendar le v primeru, da upnik tudi do dneva izdaje takega sklepa sodne takse ne bi plačal. Po plačilu sodne takse in po tem, ko je dne 16.06.2000 prejelo tudi potrdilo o plačilu, pa sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo več izdati.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik obrazloženo ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče sklep v dovolitvenem delu razveljavi ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.
ZIZ člen 133, 133/1, 134, 134/1, 133, 133/1, 134, 134/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Iz izreka sklepa izhaja, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil, istočasno pa, da je dolžan plačati celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi z dne 15.6.1995. Po 1. odst. 134. člena, v zvezi s 1. odst. 133. člena ZIZ je dolžnikov dolžnik dolžan upniku povrniti le tiste zneske, ki bi jih moral odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Kolikšen znesek je to, pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Sodišče mora v razlogih sklepa, s katerim napoti stranko na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, pojasniti, zakaj je štelo pravico stranke, ki jo je napotilo na pravdo, za manj verjetno.
Že na podlagi samega notarskega zapisa, če ima ta vse predpisane sestavine, dovoli sodišče s sklepom vknjižbo in stori vse, kar je potrebno za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. O izvršitvi tako dovoljenega vpisa pa, glede na stanje zemljiške knjige, odloča pristojno zemljiškoknjižno sodišče, ki z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa ne ugotavlja znova, v primeru nasprotja med nalogom za vpis in zemljiškoknjižnim stanjem pa vpisa ne odredi oz.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
dokaz, pribavljen z nezakonito preiskavo
Po določbah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. RS I 1/91) policija opravlja mejno kontrolo, mejna kontrola pa po določbah prvega odstavka 3. člena tega zakona obsega osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari. To pa pomeni, da je bil pregled vozila, ki ga je opravil policist na območju mejnega prehoda, zakonit in zato pritožba zagovornika, da je bilo mamilo, odkrito na nezakonit način, ni utemeljena.