Ko tožnik umakne tožbo za razvezo zakonske zveze do konca glave obravnave, se umik nanaša tudi na zahtevek v tožbi o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ker je odločitev o tem odvisna od usode zahtevka za razvezo. Zato se umik tožbe glede zahtevka o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok v razvezni tožbi presoja po določilu o umiku razvezne tožbe (prvi odst. 417. čl. ZPP) in ne po splošnem določilu za umik tožbe (188. čl. ZPP).
Odločitev prvostopnega sodišča, po kateri je imela skupnost toženke in pokojnega J. B. vse tiste elemente, ki so značilni za zakonsko zvezo, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in jih nasprotne pritožbene navedbe ne morejo omajati, zlasti upoštevaje še dejstvo, da sta nekaj letno življenje v takšni skupnosti celo zaključila s sklenitvijo zakonske zveze. Ker pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča glede skupnega gospodinjstva, (pretežnega) skupnega bivanja, ekonomske skupnosti ter skupnih financ in čustvene navezanosti kot prepričljive, katerim ni kaj dodati, nasprotnim, nedokazanim trditvam pritožbe ni potrebno odgovarjati.
Račun je listina, ki se izda na podlagi določenega poslovnega razmerja. Upnik iz verodostojne listine mora biti zato identičen z upnikom, ki sproži izvršilni postopek.
Ker gre za sospornika na strani tožene stranke, je pri odmeri stroškov potrebno upoštevati določbo prvega odst. 161. čl. ZPP, po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih.
Pritožbi priložena Pogodba o odstopu terjatev - cesija z dne 11.03.1994 kaže le na to, da je dolžnik pridobil terjatev do družbe X d.o.o.. Sama po sebi predložena pogodba ne dokazuje prenehanja upnikove terjatve. Dokazila o pobotu, na podlagi cesijske pogodbe pridobljene terjatve s terjatvijo, ki jo v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik oz. dokazila o zatrjevani kompenzaciji, pa dolžnik ni predložil. Zato uveljavljani ugovorni razlog iz 8. točke 50. člena ZIP ni podan, saj dolžnik v ugovoru zatrjevanega dejstva ni dokazal.
Tožnica je za telesne bolečine upravičena do 300.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pa do 800.000,00 SIT zadoščenja.
Obdolženec je s predložitvijo fotografij svojega sorodnika - begunca, na upravni enoti dosegel, da so mu na ime njegovega sina izdali potni list s fotografijo tuje osebe (begunca), s čimer je storil kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po čl. 258/I KZ. Kaznivo dejanje je sicer res storil zato, da bi svojemu sorodniku omogočil lažji odhod v ZDA, vendar s strani sodišča prve stopnje ugotovljeni človekoljubni in humanitarni nameni ne morejo odtehtati visoke stopnje ogrožanja zavarovane dobrine - potne listine kot javne listine. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno uporabilo institut neznatne družbene nevarnosti (čl. 14 KZ), zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja in mu izreklo denarno kazen.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
ZIZ člen 133, 133/1, 134, 134/1, 133, 133/1, 134, 134/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Iz izreka sklepa izhaja, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil, istočasno pa, da je dolžan plačati celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi z dne 15.6.1995. Po 1. odst. 134. člena, v zvezi s 1. odst. 133. člena ZIZ je dolžnikov dolžnik dolžan upniku povrniti le tiste zneske, ki bi jih moral odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Kolikšen znesek je to, pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Že na podlagi samega notarskega zapisa, če ima ta vse predpisane sestavine, dovoli sodišče s sklepom vknjižbo in stori vse, kar je potrebno za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. O izvršitvi tako dovoljenega vpisa pa, glede na stanje zemljiške knjige, odloča pristojno zemljiškoknjižno sodišče, ki z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa ne ugotavlja znova, v primeru nasprotja med nalogom za vpis in zemljiškoknjižnim stanjem pa vpisa ne odredi oz.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je svojo obveznost v znesku 409.271,60 SIT poravnal s kompenzacijo dne 04.11.1999. Zatrjevano dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, je dolžnik podkrepil tudi z dokazom. Zato je ugovor obrazložen.
Zaključek o 70% soodgovornosti tožeče stranke, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo, je glede na gornje ugotovitve sodišča prve stopnje nelogičen in ni mogoč, saj se tožeči stranki očita zgolj premalo pozorno vožnjo in neizkušeno reakcijo v dani prometni situaciji.
Sodišče mora v razlogih sklepa, s katerim napoti stranko na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, pojasniti, zakaj je štelo pravico stranke, ki jo je napotilo na pravdo, za manj verjetno.