ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-8. ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-5, 75, 75/2, 75/2-5.
zamolčanje podatkov - prenehanje delovnega razmerja
Če ni dokazano, da se je pri delavcu pojavila bronhialna astma že pred sklenitvijo delovnega razmerja, oz. da je delavec vedel za bolezen, mu ni mogoče očitati, da je ob sklenitvi delovnega razmerja zamolčal ta podatek, zato mu delovno razmerje ni zakonito prenehalo po določbi 8. točke 1. odstavka 100. člena ZDR.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZOR člen 361, 361/1, 371, 361, 361/1, 371.
plača - dospelost - zastaranje
Za terjatve iz delovnega razmerja velja splošni zastaralni rok smiselno po 371. členu ZOR, to je petletni zastaralni rok, ki prične teči, ko je terjatev iz delovnega razmerja dospela. Plačilo plače kot terjatve dospe na izplačilni dan, ki je določen za plačilo plače za pretekli mesec.
Ravnanja toženke, ki je urejevala grob, v katerem je pokopana tudi njena mati, tako da je dosadila rože trajnice, nasula za grob primerno črno prst, okolico groba pa posula z belim peskom, ni mogoče šteti za take vrste motenja posesti, kateremu bi bilo mogoče dati sodno varstvo, čeprav je formalno najemnik groba tožnik.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.
bistvena kršitev določb postopka - odločba o glavni stvari
Če je podana bistvena kršitev postopka, ki se nanaša na sestavo odločbe, je ta lahko odpravljena zgolj z novo sestavo odločbe, torej ne da bi sodišče opravilo še kakšna druga procesna dejanja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Iz vsebine ugovora je razvidno, da dolžnik sklepa o izvršbi ugovarja le delno in sicer oporeka višini izterjevanega zneska. Meni, da bi moral upnik superrabat obračunati tako, da pri obračunu skupnega prometa ne bi upošteval davka na dodano vrednost (DDV). V zvezi z zatrjevanim je dolžnik pripravil tudi obračun skupnega prometa brez DDV in predložil račune, ki prikazujejo skupni promet z in brez DDV. Glede na to, da je navedel pravnopomembno dejstvo in v zvezi z njim sodišču predložil tudi dokaze, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen glede glavnice v višini 20.377,58 SIT, ki predstavlja razliko med obračunom superrabata v višini 5 % od zneska skupnega prometa skupaj z DDV (127.627,85) in obračunom superrabata v isti višini od zneska skupnega prometa brez DDV (107.250,27).
Pri ugotavljanju prispevka ene in druge stranke za nastanek nesreče ne zadošča, če sodišče ugotovi kakšna in katera protipravna ravnanja so udeleženci v prometu storili, marveč mora raziskati tudi vzročno zvezo med temi in nastalo posledico.
ZIZ člen 133, 133/1, 134, 134/1, 133, 133/1, 134, 134/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Iz izreka sklepa izhaja, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil, istočasno pa, da je dolžan plačati celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi z dne 15.6.1995. Po 1. odst. 134. člena, v zvezi s 1. odst. 133. člena ZIZ je dolžnikov dolžnik dolžan upniku povrniti le tiste zneske, ki bi jih moral odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Kolikšen znesek je to, pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
nujni delež - nujni delež - prikrajšanje - vrednost zapuščine - vrnitev darila
ZD ima posebne določbe o nujnem deležu, načinu njegovega izračuna in pravicah nujnega dediča, katerega pravica do nujnega deleža je prizadeta. Preden lahko sodišče odloči o vrnitvi daril pa mora izračunati nujni delež. Pravila za to določa 28.čl. ZD, ki je prisilne narave. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodišče nujnega deleža ni izračunavalo, ker je zapuščinski postopek še v teku in je to stvar zapuščinskega sodišča, bi bila pravilna, če bi bilo sporno le vprašanje, kaj sodi v zapuščino in kaj ne. Če pa nujni dedič v pravdnem postopku zahteva poleg tega še vrnitev darila v zapuščino pred ugotovitvijo razpoložljivega in rezerviranega dela zapuščine, je treba v tem pravdnem postopku najprej (kot predhodno vprašanje) ugotoviti, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko - le v obsegu prikrajšanja je lahko tožbeni zahtevek utemeljen (1. odst. 34. čl. ZD). Pravdno sodišče bo moralo ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine. To je le računska operacija in sama po sebi nima za posledico vrnitve daril, temveč bo na ta način le izračunalo velikost razpoložljivega dela zapuščine ter nato velikost nujnega deleža tožnika in ali je ta njegov delež prikrajšan, pri čemer pa bo moralo pri tem izračunu upoštevati tudi vrstni red pri poseganju v premoženje, ki je bilo last zapustnika, torej upoštevati 35. čl. ZD, saj način uveljavljanja nujnega deleža (z vrnitvijo daril) ne more vplivati niti na ugotovitev njegove velikosti niti na način prikrajšanja (z oporočnimi razpolaganji in/ali z darili) niti na velikost prikrajšanja nujnega deleža.
Sodišče mora v razlogih sklepa, s katerim napoti stranko na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, pojasniti, zakaj je štelo pravico stranke, ki jo je napotilo na pravdo, za manj verjetno.
Že na podlagi samega notarskega zapisa, če ima ta vse predpisane sestavine, dovoli sodišče s sklepom vknjižbo in stori vse, kar je potrebno za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. O izvršitvi tako dovoljenega vpisa pa, glede na stanje zemljiške knjige, odloča pristojno zemljiškoknjižno sodišče, ki z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa ne ugotavlja znova, v primeru nasprotja med nalogom za vpis in zemljiškoknjižnim stanjem pa vpisa ne odredi oz.
Odločitev prvostopnega sodišča, po kateri je imela skupnost toženke in pokojnega J. B. vse tiste elemente, ki so značilni za zakonsko zvezo, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in jih nasprotne pritožbene navedbe ne morejo omajati, zlasti upoštevaje še dejstvo, da sta nekaj letno življenje v takšni skupnosti celo zaključila s sklenitvijo zakonske zveze. Ker pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča glede skupnega gospodinjstva, (pretežnega) skupnega bivanja, ekonomske skupnosti ter skupnih financ in čustvene navezanosti kot prepričljive, katerim ni kaj dodati, nasprotnim, nedokazanim trditvam pritožbe ni potrebno odgovarjati.