prodajna pogodba - pogodba o delu - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe - prenehanje pogodbe - oglas
Pogodba o objavi oglasa v reviji ni prodajna pogodba, saj tožnik tožencu ni izročil določene stvari, na kateri bi kupec pridobil lastninsko pravico. Objavljen oglas kot del revije (ki jo kupi večje število različnih oseb in na njej pridobi lastninsko pravico) ne more biti last naročnika oglasa. Pogodba o objavi oglasa je pogodba o delu, saj delo z objavo oglasa ne obsega samo umetniške storitve - to je oblikovanja samega oglasa, temveč tudi izdelavo fotolitov, umestitev v revijo ter številna druga opravila v zvezi s tiskom, distribucijo in trženjem revije. Pri pogodbi o delu je enostranski odstop naročnika od pogodbe glede na izrecno določbo 629. čl. ZOR možen, vse dokler naročeni posel ni končan, vendar ne brez določenih pravnih posledic.
Izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR ni odškodninska terjatev, saj ne gre za škodo, ki bi bila delavcu povzročena z nezakonitim ravnanjem, ampak gre za plačilo denarne terjatve, za katero velja petletni zastaralni rok.
nujni delež - nujni delež - prikrajšanje - vrednost zapuščine - vrnitev darila
ZD ima posebne določbe o nujnem deležu, načinu njegovega izračuna in pravicah nujnega dediča, katerega pravica do nujnega deleža je prizadeta. Preden lahko sodišče odloči o vrnitvi daril pa mora izračunati nujni delež. Pravila za to določa 28.čl. ZD, ki je prisilne narave. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodišče nujnega deleža ni izračunavalo, ker je zapuščinski postopek še v teku in je to stvar zapuščinskega sodišča, bi bila pravilna, če bi bilo sporno le vprašanje, kaj sodi v zapuščino in kaj ne. Če pa nujni dedič v pravdnem postopku zahteva poleg tega še vrnitev darila v zapuščino pred ugotovitvijo razpoložljivega in rezerviranega dela zapuščine, je treba v tem pravdnem postopku najprej (kot predhodno vprašanje) ugotoviti, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko - le v obsegu prikrajšanja je lahko tožbeni zahtevek utemeljen (1. odst. 34. čl. ZD). Pravdno sodišče bo moralo ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine. To je le računska operacija in sama po sebi nima za posledico vrnitve daril, temveč bo na ta način le izračunalo velikost razpoložljivega dela zapuščine ter nato velikost nujnega deleža tožnika in ali je ta njegov delež prikrajšan, pri čemer pa bo moralo pri tem izračunu upoštevati tudi vrstni red pri poseganju v premoženje, ki je bilo last zapustnika, torej upoštevati 35. čl. ZD, saj način uveljavljanja nujnega deleža (z vrnitvijo daril) ne more vplivati niti na ugotovitev njegove velikosti niti na način prikrajšanja (z oporočnimi razpolaganji in/ali z darili) niti na velikost prikrajšanja nujnega deleža.
Ker gre za sospornika na strani tožene stranke, je pri odmeri stroškov potrebno upoštevati določbo prvega odst. 161. čl. ZPP, po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovorni postopek - obrazložitev ugovora - odgovor na ugovor
Dolžnik v ugovoru trdi, da sta se u upnikom sporazumela za ceno 450 DEM za celoletno poslovanje. Pri tem se sklicuje na pogodbo, za katero trdi, da je pri upniku. Glede na to, da je navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka in v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču smiselno predlagal, da pozove upnika, da predloži pogodbo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.
Odločanje o glasovalni pravici upnikov, katerih terjatve so bile prerekane, je sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi. Gre za nekakšno predhodno vprašanje, ki se z gledišča postopka prisilne poravnave tiče vodstva naroka za prisilno poravnavo.Proti sklepu sodišča, ki se tičejo vodstva naroka, pa ni posebne pritožbe.
Odškodninska odgovornost železniškega prevoznika za nematerialno škodo potnika po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Ur. l. SFRJ 2/74) in Zakon o spremembah in dopolnitvah le-tega (Ur. l. SFRJ 17/90) je objektivna. Šteje se, da je vzrok škode v vožnji z vlakom, če je le-ta nastala med vožnjo ter pri vstopanju v vlak in izstopanju z njega.
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka denar prejela tekom medsebojnih pogajanj kot predujem, torej upravičeno. Vendar pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je tožena stranka najkasneje z dnem, ko je s tretjim sklenila pogodbo za poslovni prostor glede katerega se je pogajala s tožencem, postala neupravičeni ter slaboverni pridobitelj in je v skladu z določbo 214. člena ZOR od takrat dalje dolžna plačati zamudne obresti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Iz vsebine ugovora je razvidno, da dolžnik sklepa o izvršbi ugovarja le delno in sicer oporeka višini izterjevanega zneska. Meni, da bi moral upnik superrabat obračunati tako, da pri obračunu skupnega prometa ne bi upošteval davka na dodano vrednost (DDV). V zvezi z zatrjevanim je dolžnik pripravil tudi obračun skupnega prometa brez DDV in predložil račune, ki prikazujejo skupni promet z in brez DDV. Glede na to, da je navedel pravnopomembno dejstvo in v zvezi z njim sodišču predložil tudi dokaze, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen glede glavnice v višini 20.377,58 SIT, ki predstavlja razliko med obračunom superrabata v višini 5 % od zneska skupnega prometa skupaj z DDV (127.627,85) in obračunom superrabata v isti višini od zneska skupnega prometa brez DDV (107.250,27).
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 343/3, 365, 365-1, 343/3, 365, 365-1.
pritožba dolžnika - izpodbijane odločbe
Dolžnica je z vložitvijo ugovora dosegla, da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo. Z ugovorom je dolžnica dosegla največ kar je mogoče po zakonu zato za vložitev pritožbe zoper sklep nima nikakršne pravovarstvene potrebe. Interes za izpodbijanje odločbe je predpostavka vsake pritožbe.
Pritožbi priložena Pogodba o odstopu terjatev - cesija z dne 11.03.1994 kaže le na to, da je dolžnik pridobil terjatev do družbe X d.o.o.. Sama po sebi predložena pogodba ne dokazuje prenehanja upnikove terjatve. Dokazila o pobotu, na podlagi cesijske pogodbe pridobljene terjatve s terjatvijo, ki jo v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik oz. dokazila o zatrjevani kompenzaciji, pa dolžnik ni predložil. Zato uveljavljani ugovorni razlog iz 8. točke 50. člena ZIP ni podan, saj dolžnik v ugovoru zatrjevanega dejstva ni dokazal.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
Ravnanja toženke, ki je urejevala grob, v katerem je pokopana tudi njena mati, tako da je dosadila rože trajnice, nasula za grob primerno črno prst, okolico groba pa posula z belim peskom, ni mogoče šteti za take vrste motenja posesti, kateremu bi bilo mogoče dati sodno varstvo, čeprav je formalno najemnik groba tožnik.