Izvedenčeva cenitev (izračun prometne vrednosti zemljišča in ocena poštene tržne vrednosti zemljišča) temelji na Enotni metodologiji za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč. Ta določa upoštevanje neamortiziranega dela vrednosti investicij le v primerih iz 8. čl., torej, če gre za trajne nasade, vrtove ali meliorirana zemljišča. Za to pa pri parcelah, ki so predmet izvršbe, ne gre, kar pomeni, da dolžnik neutemeljeno uveljavlja tudi upoštevanje drugih investicij. Sicer pa je izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ki jo je podal ravno glede na identičen ugovor dolžnika že odgovoril in pojasnil, da bi investicije lahko vplivale na prometno vrednost parcel, ne pa na njihovo tržno vrednost, ta pa je po določilu 2. odst. 178. čl. ZIZ odločilna za ugotovitev vrednosti nepremičnine.
ZTLR člen 37, 37. ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4.
lastninska tožba - vrnitev stvari - posest - dopolnitev vloge
V pripravljalni vlogi je tožeča stranka (po pozivu sodišča naj tožbo popravi) sporni pokal natančneje opisala, torej je tožbo v tem delu popravila. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 109. člena ZPP/77 in tožbe v tem delu zavreči, ampak bi moralo tožbeni zahtevek v tem delu meritorno obravnavati.
Skladno s 1. odst. 27. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93) mora firma družbe z neomejeno odgovornostjo med drugim vsebovati tudi priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenik. Ker upnica v postavljenem roku ni popravila predloga za izvršbo, kot ji je bilo naloženo, niti zaprosila sodišče za podaljašanje določenega roka, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se predlog za izvršbo zavrže.
Odločanje o glasovalni pravici upnikov, katerih terjatve so bile prerekane, je sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi. Gre za nekakšno predhodno vprašanje, ki se z gledišča postopka prisilne poravnave tiče vodstva naroka za prisilno poravnavo.Proti sklepu sodišča, ki se tičejo vodstva naroka, pa ni posebne pritožbe.
Upoštevaje višino tožnikovega tožbenega zahtevka ter dejstvo, da toženka sicer zatrjuje skromne premoženjske razmere v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in dolžnost preživljanja dveh mladoletnih otrok, vsekakor ni prepričljiva utemeljitev odločitve prvostopnega sodišča, da bi eventuelno dosojeno tožnikovo terjatev toženka lahko poplačala iz družinske pokojnine.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik obrazloženo ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče sklep v dovolitvenem delu razveljavi ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371, 371/1, 371/1-8.
dokaz, pribavljen z nezakonito preiskavo
Po določbah Zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. RS I 1/91) policija opravlja mejno kontrolo, mejna kontrola pa po določbah prvega odstavka 3. člena tega zakona obsega osebno kontrolo, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari. To pa pomeni, da je bil pregled vozila, ki ga je opravil policist na območju mejnega prehoda, zakonit in zato pritožba zagovornika, da je bilo mamilo, odkrito na nezakonit način, ni utemeljena.
Pri ugotavljanju prispevka ene in druge stranke za nastanek nesreče ne zadošča, če sodišče ugotovi kakšna in katera protipravna ravnanja so udeleženci v prometu storili, marveč mora raziskati tudi vzročno zvezo med temi in nastalo posledico.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - eventualna kumulacija
Navedba, da oseba, katere zaslišanje kot priče stranka predlaga šele v pritožbi, prej ni hotela pričati, ko pa je izvedela za rezultat prvostopnega postopka, pa je to pripravljena s toriti, ni razlog, ki bi pomenil, da stranka brez svoje krivde dokaza ni mogla predlagati prej.
KZ člen 250, 250/3. ZKP člen 372, 372-1, 394, 394/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
sostorilstvo - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, s kakšnim konkretnim ravnanjem naj bi obtoženi sodeloval pri izvršitvi, to je pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih čekov. Zgolj izročitev bianco čekov, ter prave bančne kartice in prave osebne izkaznice soobtoženki, tudi ob opisanem dogovoru, kot izhaja iz izreka: " da sta bila dogovorjena, da bo s tako pridobljenim denarjem kupil heroin, katerega del bo dal soobtoženi" pa ne pomeni sodelovanja pri izvršitvi, to je sodelovanja pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih vrednostnih papirjev, kot se je to očitalo obtožencu v abstraktnem opisu njegovega ravnanja.
Dediča, ki sta po dednem dogovoru prejela vsak po 7.500,00 DEM in sta dolžna plačati vsak 12.500,00 SIT takse, kljub temu, da prejemata skupaj le 40.000,00 SIT pokojnine po očetu in ju zaradi šolanja preživlja njuna mati, ne izpolnjujeta pogojev za oprostitev plačila te takse, ker bi s plačilom teh taks ne bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata, oziroma sploh ne bi bila zmanjšana, saj bi se s podedovanim celo izboljšal njihov premoženjski položaj.
Ker je tožeča stranka dokazala, da ji prodajalec ni redno pošiljal obvestila o spreminjajočih se anuitetah odplačila za odkup stanovanja, nato pa je tožeča stranka ponudila celoten odkup stanovanja brez obrokov, tožena stranka ne more uspeti z nasprotno tožbo za razveljavitev pogodbe, ampak mora s tožečo stranko skleniti aneks za celotni odkup s popustom.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.
nujni delež - nujni delež - prikrajšanje - vrednost zapuščine - vrnitev darila
ZD ima posebne določbe o nujnem deležu, načinu njegovega izračuna in pravicah nujnega dediča, katerega pravica do nujnega deleža je prizadeta. Preden lahko sodišče odloči o vrnitvi daril pa mora izračunati nujni delež. Pravila za to določa 28.čl. ZD, ki je prisilne narave. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodišče nujnega deleža ni izračunavalo, ker je zapuščinski postopek še v teku in je to stvar zapuščinskega sodišča, bi bila pravilna, če bi bilo sporno le vprašanje, kaj sodi v zapuščino in kaj ne. Če pa nujni dedič v pravdnem postopku zahteva poleg tega še vrnitev darila v zapuščino pred ugotovitvijo razpoložljivega in rezerviranega dela zapuščine, je treba v tem pravdnem postopku najprej (kot predhodno vprašanje) ugotoviti, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko - le v obsegu prikrajšanja je lahko tožbeni zahtevek utemeljen (1. odst. 34. čl. ZD). Pravdno sodišče bo moralo ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine. To je le računska operacija in sama po sebi nima za posledico vrnitve daril, temveč bo na ta način le izračunalo velikost razpoložljivega dela zapuščine ter nato velikost nujnega deleža tožnika in ali je ta njegov delež prikrajšan, pri čemer pa bo moralo pri tem izračunu upoštevati tudi vrstni red pri poseganju v premoženje, ki je bilo last zapustnika, torej upoštevati 35. čl. ZD, saj način uveljavljanja nujnega deleža (z vrnitvijo daril) ne more vplivati niti na ugotovitev njegove velikosti niti na način prikrajšanja (z oporočnimi razpolaganji in/ali z darili) niti na velikost prikrajšanja nujnega deleža.
bistvena kršitev določb postopka - odločba o glavni stvari
Če je podana bistvena kršitev postopka, ki se nanaša na sestavo odločbe, je ta lahko odpravljena zgolj z novo sestavo odločbe, torej ne da bi sodišče opravilo še kakšna druga procesna dejanja.
Zaradi zamude pri plačilu bi sodišče prve stopnje lahko izdalo sklep s katerim bi štelo predlog za izvršbo za umaknjen, vendar le v primeru, da upnik tudi do dneva izdaje takega sklepa sodne takse ne bi plačal. Po plačilu sodne takse in po tem, ko je dne 16.06.2000 prejelo tudi potrdilo o plačilu, pa sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo več izdati.
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka denar prejela tekom medsebojnih pogajanj kot predujem, torej upravičeno. Vendar pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je tožena stranka najkasneje z dnem, ko je s tretjim sklenila pogodbo za poslovni prostor glede katerega se je pogajala s tožencem, postala neupravičeni ter slaboverni pridobitelj in je v skladu z določbo 214. člena ZOR od takrat dalje dolžna plačati zamudne obresti.