Sodišče ima dovolj strokovnega znanja in izkušenj, da lahko samo brez izvedenca ugotovi obseg škode, ki jo trpi tožnik zaradi žalitve dobrega imena in časti.
Upnik pred začetkom izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve ni dolžan dolžnika opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom niti z izdajo računa (ta je le potrditev dogovorjenega).
Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.
Tudi, če je obdolženec dvakrat ustrelil z revolverjem v tla v neposredno oškodovančevo bližino, predhodno pa ni meril v oškodovančevo telo, se je oškodovanec utemeljeno počutil ogroženega. Tako streljanje pomeni tudi resno grožnjo, zato je podano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. čl. KZ.
V postopku za ureditev meje odloči sodišče o lastninski pravici spornega prostora med dvema sosednjima zemljiščema. Če pa spornega prostora med sosednjima zemljiščema ni, ker zatrjuje predlagatelj, da je lastnik dela parcele, ki je po zemljiškoknjižnih (in katastrskih) podatkih last nasprotnega udeleženca, gre za lastninski spor, o katerem se odloča v pravdnem postopku.
Pogoji za postavitev pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če eden ni izpolnjen (zagrožena kazen nad tri leta zapora), zahtevi za postavitev pooblaščenca ni mogoče ugoditi.
KZ člen 112, 112/6, 112, 112/6. ZKP člen 372, 372/3, 372, 372/3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona
Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona med pritožbenim postopkom, izda sodišče 2. st. zavrnilno sodbo po uradni dolžnosti ne da bi sploh ugotovilo utemeljenost pritožbe.
Če sodišče 1. stopnje s pomočjo izvedenca sodnomedicinske stroke ugotovi obtoženčevo absolutno nesposobnost za varno vožnjo zaradi alkoholiziranosti, je podana vzročna zveza med alkoholiziranostjo kot kršitvijo cestno-prometnega predpisa in nastalo smrtno posledico v trčenju udeleženega pešca. Tak obdolženec stori očitano kaznivo dejanje samo z zavestno malomarnostjo.
ZTPDR člen 70, 71. SKPG-90 člen 6, 21, 21/2, 21/3.
odškodninska odgovornost delavca
Odškodninska odgovornost delavca določajo 70. in 71. člen ZTPDR in 2. in 3. odstavek 21. člena SKPG-90, zato je nezakonita določba pogodbe o zaposlitvi, v kateri sta se delavec in delodajalec dogovorila, da je v primeru samovoljnega prenehanja delovnega razmerja delavec dolžan plačati pavšalno odškodnino v višini dvakratnega bruto zneska plače.
ZTPDR člen 83, 83/2. ZOR člen 106, 163. ZMZP člen 20, 20-19.
delovno razmerje - spor z mednarodnim elementom - tujec - kraj opravljanja dela - pravo, ki ga je treba uporabiti
Za delovno razmerje je odločilno pravo kraja, kjer se delo opravlja. Slovenski predpisi se uporabljajo za vse delavce v vseh organizacijah in delodajalcih, ki delajo v Republiki Sloveniji, torej tako za delodajalce s sedežem v Sloveniji kot tudi za druge, ki imajo tu svoja predstavništva ipd., ali pa zgolj opravljajo določena dela. Za tožnika, ki je delal v v Sloveniji kot novinar tuje časopisne hiše, ki v Sloveniji ni imela svojega predstavništva, velja, da se uporablja pravo Republike Slovenije. Pravdni stranki pa bi lahko sami izbrali pravo, ki naj se uporablja (19. tč. 20. člena ZMZP).
Toženec v pritožbi z ničemer ne dokazuje neresničnosti vsebine povratnice, o njenem obstoju in vsebini pa bi se lahko prepričal z vpogledom v spis. Zgolj primerjava toženčevega podpisa na pooblastilu in v tej povezavi mnenje grafologa je zato nepotrebno, saj povratnice ni podpisal toženec, pač pa oseba, ki je na njej označena kot toženčeva žena.
Obtoženemu je bila izrečena pravična kazenska sankcija ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Zato je bila zagovornikova pritožba neutemeljena in je sodišče druge stopnje to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
stroški - pravdni stroški - obrazložitev dejanja
Stroškovno odločitev je bilo mogoče preizkusiti, čeprav je bila obrazložitev skromna, saj je iz obrazložitve bilo razvidno, da so stroški tožeče stranke odmerjeni po predloženem stroškovniku in razvidno je tudi, da je pri odmeri sodišče upoševalo, da je tožeča stranka tožbo delno umaknila.
Upnik nikakor ni mogel vedeti, da ima dolžnik sporni vozili samo v najemu ter je utemeljeno mislil, da na vozilih ne obstajajo pravice drugih, saj ni bilo nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, zato bi glede na določila 160. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ sodišče prve stopnje moralo odločiti, da vsaka stranka postopka z ugovorom tretjega nosi svoje stroške tega postopka.
Ker tožena stranka ni privolila v delni umik tožbe, ki ga je tožeča stranka podala takoj po delni izpolnitvi zahtevka, je sama povzročila nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov od tega dela zahtevka.
Tožnica je v sporu umaknila tožbo 25 dni po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tako tožničino postopanje pa se ne more šteti za takojšji umik tožbe, ki bi v smislu določbe 158/1 člena ZPP utemeljeval pravico tožnice do povrnitve nastalih stroškov postopka.
Vložitev predloga po obnovi postopka in tožba proti upniku nista taki pravni sredstvi, ki bi lahko preprečili izvršbo. Prisilno izterjana denarna terjatev oz. njena vrednost sama po sebi znatnejše škode, verjetno pretrpljene z izvršbo, v pomenu 1. odst. 71. čl. ZIZ, sploh ne more predstavljati.