Tožeča stranka se v primeru umika tožbe razbremeni povrnitve pravdnih stroškov le, če dokaže, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dokazno breme glede navedenega dejstva je torej na tožnikovi in ne na toženčevi strani.
Upnik pred začetkom izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve ni dolžan dolžnika opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom niti z izdajo računa (ta je le potrditev dogovorjenega).
V postopku za ureditev meje odloči sodišče o lastninski pravici spornega prostora med dvema sosednjima zemljiščema. Če pa spornega prostora med sosednjima zemljiščema ni, ker zatrjuje predlagatelj, da je lastnik dela parcele, ki je po zemljiškoknjižnih (in katastrskih) podatkih last nasprotnega udeleženca, gre za lastninski spor, o katerem se odloča v pravdnem postopku.
Če tožeča stranka v pritožbenem postopku priloži dokaz, da je bila taksa za tožbo v predpisanem roku plačana, le da prvostopnemu sodišču ni bilo pravočasno predloženo dokazilo o plačilu, je sklep sodišča, da se šteje tožba za umaknjeno, nepravilen. Opustitev predložitve dokazila ima v takem primeru posledice le po Zakonu o sodnih taksah (izterjava kazenske takse), ZPP pa sankcije z umikom tožbe ne določa.
Sodišče ima dovolj strokovnega znanja in izkušenj, da lahko samo brez izvedenca ugotovi obseg škode, ki jo trpi tožnik zaradi žalitve dobrega imena in časti.
Vprašanje (ne)lastništva družbe nima nobene zveze z vprašanjem odgovornosti za obveznosti gospodarske družbe, ki je samostojna pravna oseba (s svojim premoženjem).
KZ člen 112, 112/6, 112, 112/6. ZKP člen 372, 372/3, 372, 372/3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona
Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona med pritožbenim postopkom, izda sodišče 2. st. zavrnilno sodbo po uradni dolžnosti ne da bi sploh ugotovilo utemeljenost pritožbe.
Če sodišče 1. stopnje s pomočjo izvedenca sodnomedicinske stroke ugotovi obtoženčevo absolutno nesposobnost za varno vožnjo zaradi alkoholiziranosti, je podana vzročna zveza med alkoholiziranostjo kot kršitvijo cestno-prometnega predpisa in nastalo smrtno posledico v trčenju udeleženega pešca. Tak obdolženec stori očitano kaznivo dejanje samo z zavestno malomarnostjo.
Pogoji za postavitev pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če eden ni izpolnjen (zagrožena kazen nad tri leta zapora), zahtevi za postavitev pooblaščenca ni mogoče ugoditi.
Pri odločanju o pravočasnosti prijave terjatve v stečajnem postopku se upošteva rok, določen v ZPPSL, ne pa kakršnekoli drugi roki, ki jih eventuelno upnikom sporoči stečajni dolžnik.
ZTPDR člen 83, 83/2. ZOR člen 106, 163. ZMZP člen 20, 20-19.
delovno razmerje - spor z mednarodnim elementom - tujec - kraj opravljanja dela - pravo, ki ga je treba uporabiti
Za delovno razmerje je odločilno pravo kraja, kjer se delo opravlja. Slovenski predpisi se uporabljajo za vse delavce v vseh organizacijah in delodajalcih, ki delajo v Republiki Sloveniji, torej tako za delodajalce s sedežem v Sloveniji kot tudi za druge, ki imajo tu svoja predstavništva ipd., ali pa zgolj opravljajo določena dela. Za tožnika, ki je delal v v Sloveniji kot novinar tuje časopisne hiše, ki v Sloveniji ni imela svojega predstavništva, velja, da se uporablja pravo Republike Slovenije. Pravdni stranki pa bi lahko sami izbrali pravo, ki naj se uporablja (19. tč. 20. člena ZMZP).
Obtoženemu je bila izrečena pravična kazenska sankcija ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Zato je bila zagovornikova pritožba neutemeljena in je sodišče druge stopnje to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Ker tožena stranka ni privolila v delni umik tožbe, ki ga je tožeča stranka podala takoj po delni izpolnitvi zahtevka, je sama povzročila nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov od tega dela zahtevka.
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet
Iz izreka in tudi obrazložitve izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da je sodišče ustavilo samo izvršbo na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet. Nobene ovire ni, da ne bi sodišče prve stopnje pristopilo k opravljanju premičninske izvršbe, kot je predlagal upnik.
stvarna pristojnost - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek v gospodarskih sporih - sosporništvo
Odločitev o tem, katero sodišče je stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe pred pravdo, je odvisna od vprašanja, ali se bo v sporu, ki se bo začel po tožbi upnika odločalo po pravilih, ki veljajo v postopku v gospodarskih sporih. Kot dolžnik (toženec v bodočem pravdnem postopku) nastopa gospodarska družba, med upniki pa je subjekt iz 1. tč. 1. odst. 481.čl. ZPP le ena od oseb. Ker druge udeležene osebe na strani upnika (bodoče tožeče stranke) niso subjekti iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, je vprašanje, ali gre za gospodarski spor, odvisno od narave sosporništva upnikov (484. čl. ZZP). Upniki napovedujejo vložitev tožbe na ugotovitev, da je neveljavna kupoprodajna pogodba, ki so jo kot prodajalci sklenili s toženo stranko. Glede na sporni predmet so torej v pravni skupnosti in se njihove pravice in obeznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, torej so sosporniki iz 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, kar pomeni, da bodo kljub temu, da so v sporu poleg oseb iz 1. odst. 481.čl. ZPP udeležene še druge osebe, veljala pravila v postopku v gospodarskih sporih (484. čl. ZPP). To pa pomeni, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče po uvodoma omenjenem določilu 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. ZS.
ZTPDR člen 70, 71. SKPG-90 člen 6, 21, 21/2, 21/3.
odškodninska odgovornost delavca
Odškodninska odgovornost delavca določajo 70. in 71. člen ZTPDR in 2. in 3. odstavek 21. člena SKPG-90, zato je nezakonita določba pogodbe o zaposlitvi, v kateri sta se delavec in delodajalec dogovorila, da je v primeru samovoljnega prenehanja delovnega razmerja delavec dolžan plačati pavšalno odškodnino v višini dvakratnega bruto zneska plače.
Vložitev predloga po obnovi postopka in tožba proti upniku nista taki pravni sredstvi, ki bi lahko preprečili izvršbo. Prisilno izterjana denarna terjatev oz. njena vrednost sama po sebi znatnejše škode, verjetno pretrpljene z izvršbo, v pomenu 1. odst. 71. čl. ZIZ, sploh ne more predstavljati.
Tožnica je v sporu umaknila tožbo 25 dni po tem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tako tožničino postopanje pa se ne more šteti za takojšji umik tožbe, ki bi v smislu določbe 158/1 člena ZPP utemeljeval pravico tožnice do povrnitve nastalih stroškov postopka.