ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36f, 36f.
poravnava - odpoved - odpoved odpravnini
Če sta delavec in delodajalec sklenila pogodbo o poravnavi, v kateri je delavec izrecno izjavil, da po izpolnitvi te pogodbe nima več nobenih zahtevkov, neutemeljeno zahteva odpravnino kot trajno presežni delavec.
ZDR člen 23, 23. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPSV člen 3, 6, 3, 6.
razporeditev - delovno mesto
Pomanjkanje medsebojnega zaupanja med direktorjem in tožnico, kar je bistveno vplivalo tudi na uspešnost dela službe, ki jo je vodila tožnica, ter želja direktorja na novo organizirati svojo vodstveno ekipo, predstavlja zakonit razlog za razporeditev delavke na drugo delovno mesto, v skladu z določbo 17. člena ZTPDR.
Če sodišče druge stopnje pri odločanju o obdolženčevi pritožbi tudi glede odločbe o stroških kazenskega postopka ugotovi, da obdolženec ne zmore plačati povprečnine, samo spremeni odločbo o stroških kazenskega postopka v izpodbijani odločbi tako, da obdolženca oprosti te plačilne dolžnosti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZTPDR člen 75, 75/3, 75, 75/3.
reintegracija - tožbeni zahtevek
Če delavec uveljavlja sodno varstvo zoper dokončno odločitev delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, sodišče prve stopnje ni vezano na tožbeni zahtevek. Zato mora odločiti o celotnem spornem razmerju, torej tudi ugotoviti, ali tožnik zahteva reintegracijo, čeprav je zahteval le razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - kaznivo dejanje
Če vloži oškodovanec kot tožilec obtožni predlog tudi za kaznivi dejanji, o katerih okrožni državni tožilec ob zavrženju ovadbe sploh ni odločal, taka obtožba, tudi če bi bila dokazana, ne more uspeti.
Če je podjetje, ki je bilo oškodovano s kaznivim dejanjem, prišlo v stečaj, in je njegova terjatev prešla na stečajnega upnika, je ta upnik upravičen uveljaviti premoženjsko pravni zahtevek kot oškodovanec v kazenskem postopku.
Sodišče prve stopnje je obteževalne okoliščine nepravilno ocenilo in je obdolžencema izreklo prenizki zaporni kazni. Zato je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obema obdolžencema izrečeni kazni zvišalo, pritožbo zagovornika enega od obdolžencev pa je zavrnilo kot neutemeljeno, saj je predlagal izrek nižje zaporne kazni.
Pravni standard krajevno običajnih stroškov za postavitev nagrobnega spomenika vključuje tudi materialni status pokojnikove družine. To pomeni, da se ugodne gmotne razmere tožeče stranke v določeni meri in kolikor je to krajevno običajno, lahko odražajo tudi pri postavitivi nagrobnega spomenika ženi.
Kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic zaračunava avtorske honorarje za javno priobčitev neodrskih glasbenih del ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Sodišče prve stopnje je polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi po členu 77 KZ, čeprav po prvem odstavku 93. člena KZ tak vzgojni ukrep ni predviden. Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe zagovornice po uradni dolžnosti kazenski postopek zoper sedaj polnoletnega obdolženca ustavilo iz razloga smotrnosti.
V pravdi zaradi priposestvovanja lastninske pravice je potrebno ugotoviti začetek in konec obdobja, ki ga sodišče šteje kot obdobje, v katerem je bila lastninska pravica priposestvovana.
Ker sodišče tožnikovi prošnji o preložitvi obravnave ni ugodilo, tožena stranka pa je predlagala mirovanje, iztekli pa so se pogoji po 209. čl. ZPP, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se šteje tožba za umaknjeno.
Če pritožbeno sodišče ne more presoditi o utemeljenosti ugovora, razveljavi sklep o neutemeljenosti ugovora prvega sodišča in mu zadevo vrne v vnovični ugovorni postopek.
pravno nasledstvo - prenehanje pravne osebe - izbris iz sodnega registra - sposobnost biti stranka
Z dnem,ko je bila gospodarska družba X d.o.o. izbrisana iz sodnega registra, je izgubila sposobnost biti stranka v postopku. Osebi, ki sta ob prenehanju družbe po skrajšanem postopku prevzeli obveznost plačila vseh obveznosti družbe, nista pravna naslednika družbe v procesnem smislu. Do nasledstva v procesnopravnem razmerju ni prišlo. Zato ni pravilno pozivanje oseb, ki sicer odgovarjata za obveznosti družbe v materialnem razmerju, da prevzameta pravdo na strani tožeče stranke.
2. odstavek 58. člena ZTLR določa, da lastnik služne stvari lahko zahteva, naj pravica stvarne služnosti preneha, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari ali če preneha razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Uporaba izraza "postane nepotrebna" pomeni jasno opredelitev, da je podlaga za prenehanje oziroma ukinitev služnosti sprememba odločilnih okoliščin: v času zahteve lastnika služne stvari za prenehanje oziroma ukinitev služnosti te okoliščine niso več takšne, kakršne so bile v času, ko je služnost nastala oziroma je bila pridobljena.
Kadar upnik s tožbo izpodbija prezadolženčevo pravno dejanje, mora poleg obstoja slednjega dokazati tudi: 1. obstoj terjatve, 2. oškodovanje upnikov s tem pravnim dejanjem.
Upnik ne more z enostransko izjavo pridobiti pravice vzeti dolžnikovih stvari in se poplačati z njihovo prodajo. Takšno ravnanje pomeni nedovoljeno samopomoč in upnik dolžniku odgovarja za škodo.